Melita Forstnerič Hajnšek
Prav je, da se problema žensk v posameznih dejavnostih kdaj lotimo nekampanjsko, neosmomarčevsko in nepovezano s političnimi kvotami. Vem, tema je vsaj polovici populacije morda odvečna, a tudi in prav zato jo je treba osvetliti, senzibilizirati javnost. Zlasti ženske v glasbi so izpostavljene neenakostim, neravnovesju med spoloma. Ozaveščanje javnosti o nesorazmerni zastopanosti žensk v umetnosti in kulturi je več kot smiselno in upravičeno. Če bi bile ženske v umetnosti nekaj samoumevnega, najbrž o fenomenu ne bi tako zavzeto - še vedno izključujoče - razpravljali.
V Sloveniji obstaja blizu dvajset ženskih iniciativ, ki opozarjajo na neenakost med spoloma v umetnosti in kulturi, na spregledane umetnice. Festival Mesto žensk - društvo za promocijo žensk v kulturi je osrednji in najbolj razširjen, obstaja od leta 1996. Začel se je na pobudo nekdanjega Urada za žensko politiko, danes Urad za enake možnosti. Verjetno smo unikatna dežela po tem, da imamo Mesto žensk, ki predstavlja umetniško in kulturno produkcijo žensk na področju odrskih umetnosti, glasbe, vizualnih umetnosti, filmske in video produkcije. Iz leta v leto dokazuje, da je ženske ustvarjalnosti precej več, kot je je na prvi pogled vidne.
V glasbi je neenakopravnost med spoloma tako pereča, da so na ravni EU zasnovali projekt MusicaFemina. Partnerji pri tem projektu so avstrijska organizacija Mäzenatentum, madžarski Gryllus KFT, Heroines of Sound/Berliner Gesselschaft für Neue Musik e. V. iz Nemčije ter slovensko društvo za promocijo žensk v kulturi Mesto žensk. Za izhodišče so si vzeli položaj skladateljic skozi čas. Nemčija je že opravila prve raziskave in rezultati so porazni, zlasti kar zadeva vodstvene položaje žensk v glasbenih institucijah, dirigentke, umetniške vodje. Nemci so izvedli tudi primerjalno študijo med različnimi evropskimi državami in ugotovitve so prav tako slabe in pod pričakovanji, tudi v skandinavskih državah, Franciji, Veliki Britaniji.
Samo pogled v glasbene enciklopedije ustvarja vtis, da je glasbeno ustvarjanje popolnoma moška domena. Relevantni Grove Dictionary ima posebno knjigo Female composers, skladateljice. Getoizacija glasbenic je torej evidentna. Zakaj niso inkorporirane v splošne leksikone, če so vendar odlične skladateljice, glasbenice, vokalistke, filozofinje, prerokinje, mistikinje (bile) od nekdaj na sceni?
Prva skladateljica
V Avstriji se je s projektom MusicaFemina že začelo premikati, v redne programe glasbenih ustanov oziroma festivale so začeli izraziteje uvrščati skladateljice, angažirati več dirigentk. Celo Dunajska državna opera je po 150 letih prvič na oder postavila delo skladateljice, domačinke Olge Neuwirth in njene adaptacije Orlanda Virginie Woolf. Marsikaj je Dunajska državna opera že preživela - številne škandale, superzvezdnike, bleščeče trenutke za glasbeno zgodovino, a na njenem odru v poldrugem stoletju ni bilo dela, ki bi ga napisala ženska. 8. decembra lani je bila premiera operne verzije transseksualnega Orlanda. 51-letna avstrijska skladateljica je priznala, da si želi to lepo, staromodno institucijo malce pretresti. Očitno se na Dunaju s to sezono začenjajo pretresi starih kulturnih trdnjav - novi direktor Martin Kušej je s tako redefinicijo statusa hiše začel svoj mandat v Burgtheatru.
Neenakopravnega in nepravičnega odnosa do žensk v glasbenih institucijah je vse preveč
Kako je pri nas?
Prav v Mariboru imamo kar tri eklatantne primere neenakopravnega ali neuravnovešenega odnosa do žensk v glasbenih institucijah. Absolutno so ranljivejše, in četudi jim uspe priti do vodilnega mesta, tam niso dolgo. Spomnimo se samo sijajne, mednarodno priznane dirigentke Karen Kamenšek, ki je vodila mariborsko Opero zgolj eno sezono, 2007/08. Bila je stroga, njeni standardi visoki, mednarodni, orkester je napredoval, a ni šlo. Vemo, kje je Kamenškova danes. V lanski sezoni je bila edina dirigentka v Metropolitanski operi. Debitirala je v eni najprestižnejših opernih hiš na svetu z opero Akhnaten Philipa Glassa. Umetniško jo je vodila najprej v Londonu v Kraljevi operi in tam prejela najvišjo britansko nagrado Laurencea Olivierja. Danes je zaželena dirigentka na vseh svetovnih odrih, Maribor pa se je je kar preveč zlahka znebil. Tudi kakih povabil v domovino njenih staršev odtlej ni bilo.
