Kjer se je pojavil, je nastal pevski praznik

Svetovni dan zborovstva so včeraj v Mariboru zaznamovali z nastopi petih mladinskih zborov v dvorani Union, koncert pa je bil letos posvečen Branku Rajštru, pedagogu in zborovodji, ki je pustil neizbrisne sledi v slovenskem zborovstvu, potem ko je kar 25 let vodil Mladinski pevski zbor Maribor in z njim dosegel odmevne rezultate na tekmovanjih in festivalih v Sloveniji in svetu. Pred koncertom so v avli pred dvorano Union še odkrili njegov spomenik, ki ga je izdelal akademski kipar Viktor Gojkovič, financirala pa mariborska občina. Dogodek sta organizirala Zveza kulturnih društev Maribor in območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti (JSKD).

Znal je z mladimi

"V Mariboru vidimo Branka Rajštra, obkroženega z njegovimi mladimi pevkami in pevci, ki jim je znal približati tudi najzahtevnejšo muziko, da so jo sprejeli za svojo ljubezen. Vidimo ga osredotočenega na koncertih v dvorani Union, katere izjemni akustiki je tako zaupal, da so tukaj nastali tudi vsi neprecenljivi posnetki za plošče, kasete in radijska snemanja. Vidimo ga absolutno pripravljenega za celjski festival in za številna mednarodna zborovska tekmovanja, s katerih se je zbor vračal z novimi in novimi priznanji. Kjer se je pojavil Branko Rajšter s svojim zborom, je nastal pevski praznik. Tega se spominjamo ob letošnjem svetovnem dnevu zborovstva," dodajata.
Dr. Karmen Salmič Kovačič, ki je konec leta 2004, ob petnajsti obletnici njegove smrti in štirideseti obletnici ustanovitve Mladinskega pevskega zbora Maribor, v Univerzitetni knjižnici pripravila razstavo z naslovom Branko Rajšter (1930-1989) - mariborski zborovski dirigent in glasbeni pedagog, se danes spominja, da sta se ji takrat njegovo profesionalno delo in življenjska pot postopno izrisovala v vsej barvitosti in potankostih. "Bila sta pogosto neločljivo povezana, saj se je umetnik za glasbo razdajal z neskončno vnemo do zadnjega diha. Izgorel je prezgodaj in nepričakovano, čeprav je njegova dediščina izjemna in se bo prenašala iz roda v rod preko tistih, ki jo znajo deliti naprej. Ta se kaže v mnogočem. V kakovosti in visokih kriterijih izvajanja zborovske glasbe, v metodično dodelanih in subtilnih pedagoških prijemih, v entuziazmu, znanju in trdem delu, ki edini peljejo k uresničitvi visokih ciljev in k uspehu. Če je Mladinski pevski zbor pod vodstvom Branka Rajštra segal po vrhovih evropskega mladinskega petja, je Carmina Slovenica na temelju njegove dediščine v novih družbenih okoliščinah in izzivih sodobnosti s kreativno in iskrivo umetniško vodjo Karmino Šilec postala iskana gostja vseh kontinentov," pove.

Voščilo za konec

Zborovski glasbi in zborovodstvu se je posvečal tudi v ljubiteljski kulturi. Pod njegovim vodstvom se je tako od leta 1949 zvrstila množica pevskih zasedb. Največ časa in energije je posvetil Mladinskemu pevskemu zboru Maribor. Bil je tudi redni član ocenjevalnih komisij revij otroških in mladinskih zborov, bil je na čelu žirije tekmovanja Naša pesem v Mariboru in mednarodne žirije Mladinskega pevskega festivala v Celju. Zbirko njegovih priznanj in nagrad, ki jih je prejel v dolgoletnem večstranskem delovanju, bogatijo poleg odličij s pevskih tekmovanj tudi Gallusova plaketa (1971), Žagarjeva nagrada z UPZ Emil Adamič (1976), zlati grb mesta Maribor (1985) in nagrada Prešernovega sklada z MPZ Maribor (1976).
Na koncertu v dvorani Union v Mariboru so sodelovali mladinski pevski zbori Maribora in okolice (OŠ Fram, OŠ Starše, OŠ Prežihovega Voranca, OŠ Maksa Durjave in OŠ Bojana Ilicha), ki so koncert sklenili s skupnim nastopom vseh zborov in s skladbo Branka Rajštra Voščilo.