Kot da niso od tod ...

Darinko Kores Jacks Darinko Kores Jacks
09.11.2018 14:57

Alexander Balanescu, Javier Girotto in Zlatko Kaučič na mariborskem koncertu ob 40-letnici glasbenega ustvarjanja slednjega

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Javier Girotto, Alexander Balanescu in Zlatko Kaučič na malem odru ND

Tolkalec, pedagog, Prešernov nagrajenec ... Zlatko Kaučič letos, ko je star 65 let, raje kot okroglo življenjsko obletnico praznuje še bolj okroglo umetniško: 40 let glasbenega ustvarjanja. Slavi z množico nastopov s številnimi partnerji z raznih koncev sveta, tudi s svetovnimi zvezdami jazza in sodobne kreativne glasbe.
Tak je bil tudi dolgo in težko pričakovani torkov nastop v kletni dvoranici mariborskega Narodnega doma (ND), ko sta se mu pridružila pihalec Javier Girotto in slavni violinist Alexander Balanescu. A njihov - sicer navdušujoči - koncert je minil v za dogodke rednega cikla Jazz v ND precej običajnem vzdušju in brez kakega velikega pompa.

Ne globalno, mednarodno

Med globalizacijo in internacionalizmom je kar nekaj stičnih točk, a tudi razhajanj. Prva teži k poenoteni, uniformni standardizaciji (seveda po meri najmočnejših, najvplivnejših, najbogatejših ...), kar je najbrž praktično za poenostavitev in dvig učinkovitosti pretoka informacij, produktivnost, konkurenčnost proizvodnje, napredek tehnologije, spodbujanje vsakovrstne trgovske ponudbe blaga in storitev ter posledično še bolj nebrzdan razmah potrošništva - tudi komercialne (pop)kulture. Drugi razlike priznava, sprejema in poudarja, a išče stične točke in možnosti enakopravnega sobivanja, sodelovanja, kreativnega dialoga, medsebojnega oplajanja ... ter sinergijskih nadgradenj, ki utegnejo v najčistejši pojavni obliki zasijati tudi (in predvsem) v umetnosti.
Njena zvrstno sicer težko opredeljiva, a sodobnemu svobodnemu jazzu sorodna materializacija je bil tudi torkov večerni koncert. Začel se je z igrivo virtuoznim muziciranjem, ki je spominjalo na uglaševanje inštrumentov in iskanje ujemanja. A navidezno neubranost je brž presegel sicer nekonvencionalen tok, a presenetljivo harmoničen. Zaznati je bilo mogoče fragmente klasične glasbe, ljudskih in družabnih plesov, tradicionalnega tanga ..., a dekonstruirane in ponovno sestavljene v izvirno višjo celoto, ki bi se jo dalo razumeti kar kot organski preplet prikazov življenjskih in glasbenih poti ter geografskih provenienc vseh treh nastopajočih.
Girotto je Argentinec z bogato družinsko glasbeno tradicijo, v bolj jazzovski smeri se je izobraževal v ZDA, preboj na svetovno sceno je dosegel predvsem v sodelovanju z italijanskimi glasbeniki, v Italiji tudi živi in največ nastopa; je pogost partner v Kaučičevih projektih. Balanescu je mladost preživel v domači Romuniji, se preselil v Izrael, študiral v Angliji in ZDA, se vrnil v Anglijo in sodeloval predvsem z osrednjimi skladatelji minimalistične struje sodobne resne glasbe; še posebej znan je njegov godalni kvartet. Kaučič je še nepolnoleten emigriral iz takratne Jugoslavije, nabiral izkušnje, se izpopolnjeval in sodeloval s številnimi mojstri na raznih koncih Evrope in sveta ter se po osamosvojitvi Slovenije vrnil v domovino in ustalil v Goriških brdih; kot glasbenik in mentor mladih deluje na obeh straneh slovensko-italijanske meje, stare vezi pa s pridom uporablja pri organizaciji edukativnega jazz festivala v Šmartnem in pri svojih številnih avtorskih projektih. Čeprav vsakdo od članov tria poudarja svojo individualno zgodovino in ustvarjalni kredo, se skozi tekočo komunikacijo ves čas prilagajajo drug drugemu - skupaj pa zvenijo prepričljivo, a nenavadno, že skoraj tako, kot da niso s tega sveta.

Preveč dobrega naenkrat

V tem slogu je potekal tudi uro in četrt trajajoč nastop pred solidno, a ne povsem polnim avditorijem. Kar je pravzaprav razočaranje. Poleg dokaj stabilne in zveste srenje ljubiteljev jazza bi predvsem pri omembi Balanescuja namreč lahko pričakovali, da bodo še bolj našpičili ušesa in množično prišli ljubitelji manj konvencionalnih pristopov h klasični glasbi.
A se to ni zgodilo. Morda tudi zaradi prenasičenosti novembra s sorodnimi dogodki, ki se marsikdaj časovno prekrijejo. Nekomercialni organizatorji v Mestni občini Maribor pač šele nekako takrat dobijo zagotovila o občinskem sofinanciranju za celo tekoče leto in so pač primorani čim prej izpeljati vse svoje kulturne prireditve ter se pri tem pač ne utegnejo ozirati na druge in z njimi usklajevati terminov ...

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta