Melita Forstnerič Hajnšek
Na letošnjih Dnevih muzikologije v Ljubljani 7. in 8. novembra so stanovsko Mantuanijevo nagrado za življenjsko delo sinoči podelili muzikologu Borutu Loparniku. S to nagrado društvo od leta 2004 bienalno nagrajuje najvidnejše domače glasboslovce. Letošnji lavreat je eden največjih poznavalcev in raziskovalcev slovenske glasbene preteklosti poznega 19. in prve polovice preteklega. stoletja.
Borut Loparnik je rojen 1934. v Podgorcih, obiskoval je slovito mariborsko klasično gimnazijo. V Mariboru je živel do odhoda na študij muzikologije na filozofski fakulteti v Ljubljani. Predaval je na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, bil prvi urednik 3. programa na Radiu Slovenija in temeljni snovalec in vodja glasbene zbirke v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani. Njegove znanstvene razprave še danes predstavljajo tehtno izhodišče nadaljnjim raziskovalnim študijam. Na publicističnem področju ga uvrščamo med pomembne nadaljevalce medvojne glasbene publicistike. S svojimi zapisi velja za referenčnega pričevalca, misleca in kritika glasbe in z glasbo povezanega življenja, še posebej takratne nove glasbe osrednjih jugoslovanskih glasbenih prizorišč, so zapisali v utemeljitvi.
Loparnik je bil ob prejetju nagrade zelo kritičen do današnjih muzikologov in glasbene kritike. Večer se je za prilogo V soboto pogovarjal z Borutom Loparnikom leta 2012, pred premiero opere Črne maske Marija Kogoja v obeh slovenskih Operah, Mariboru in Ljubljani. To je bil tudi eden njegovi zadnjih intervjujev za slovenske medije. Med drugim je Loparnik prispeval zelo tehtne, aktualne, ključne zapise o Kogoju. Že 1965. je v zbirki Umetnost in kultura izdal knjižico o Mariju Kogoju. Med drugim je zapisal: Težko je govoriti o Kogoju, dvakrat težko, ker ga imamo venomer na jeziku, a malokdo pozna njegovo muziko. V intervjuju za Večerovo sobotno prilogo pa je pred šestimi leti dejal: "Kogojeva muzika ni za vsak dan in ni za vsaka ušesa, zlasti pa ne za tista, ki je nočejo sprejemati. Kogoj preprosto ni pisal za tako imenovane široke množice. To smo - hvala bogu - razčistili. Pisal je natanko samo tisto, kar je mislil, da mora, to pa s popularnostjo nima prav nikakršne zveze, ne male ne velike. Ta impulz 'to moram, nekako se prigristi do jedra in potem to povedati', je imel v sebi in temu je sledil. Da to ni zelo popularno, je bilo jasno tedaj in je danes in bo vedno. Saj to ni samo njegova usoda, takih je še kaj."
Dneve slovenske muzikologije pripravlja Slovensko muzikološko društvo skupaj z oddelkom za muzikologijo na ljubljanski filozofski fakulteti in partnerji. Prizadevajo si za večje povezovanje med slovenskimi glasbenimi ustanovami.
Slovenski muzikologi so priredili tudi okroglo mizo v Društvu slovenskih skladateljev o stanju v kulturni politiki na področju glasbe. Sodelovali so Veronika Brvar iz Glasbene matice Ljubljana, Nenad Firšt iz skladateljskega društva, Pavla Jarc iz Kulturnega doma Nova Gorica, Nejc Sukljan z oddelka za muzikologijo in Marko Vatovec z akademije za glasbo. Okrogli mizi je sledil koncert iz cikla Harmonia Concertans – Stara glasba na Novem trgu. Nastopil je ansambel Musica cubicularis z baročnimi moteti.
