Balet Slovenskega narodnega gledališča Maribor se je naposled odpravil še na gostovanje v Modeno v Italijo, kjer bo v gledališču Teatro Comunale Pavarotti-Freni danes uprizoril sodobni balet Edwarda Cluga Peer Gynt na glasbo Edvarda Griega.
Uprizoritev je na praizvedbi v Mariboru leta 2015 že navdušila občinstvo in strokovno javnost, mariborski Balet pa je z njo v nadaljevanju večkrat predstavil na najpomembnejših odrih doma in v tujini - lansko leto dvakrat v Nemčiji, pred tem v Rusiji v Sankt Peterburgu in v znamenitem gledališču Bolšoj v Moskvi, pa na Hrvaškem, Madžarskem in Češkem. Edward Clug je balet po mariborski izvedbi uspešno uprizoril še na številnih svetovnih baletnih odrih, med drugim v Dunajski državni operi in nazadnje konec letošnjega marca v Baletu HNK Zagreb.
Tradicija Teatra Comunale sega v leto 1841, gledališče pa se ponaša s štirimi etažami lož v neoklasičnem stilu in nosi ime po dveh opernih velikanih, ki sta se rodila v Modeni: po svetovno znanem tenoristu Lucianu Pavarottiju in sopranistki Mirelli Freni. Mariborski Balet je v njem pred občinstvom iz severnoitalijanske dežele Emilija - Romanja nastopil že večkrat, nazadnje leta 2020 z baletom Giselle, pred tem pa z Labodjim jezerom (2017) in s sodobnima baletoma Radio and Juliet in Tango (2014).
Mariborski Balet se je s to uprizoritvijo že večkrat predstavil na najpomembnejših odrih doma in v tujini
Celovečerni pripovedni balet Edwarda Cluga Peer Gynt je pustolovsko-koreografska zgodba o človeku, ki niha med sanjami in realnostjo, da bi našel samega sebe. Balet po istoimenski norveški dramski pesnitvi Henrika Ibsena iz leta 1867 in na glasbo Edvarda Griega se odvija na različnih in zelo oddaljenih koncih sveta ter opisuje usodo oportunističnega popotnika, ki se na stara leta po vrsti pustolovščin vrne domov k svoji prvi ljubezni Solveig, ki ga je vse življenje zvesto čakala, in predstavlja njegovo zadnjo možnost za odrešitev. Sledeč tradiciji neoklasičnega pripovedovanja koreograf Edward Clug gledalstvo popelje v kraljestva opojne samoironije, absurda in nadrealizma.
