Mariborski umetniki Samuel Grajfoner, Bogdan Čobal, Metka Kavčič, Marjan Jelenc o monografiji 100 let organizirane likovne dejavnosti

Nekatere mariborske umetnike smo anketirali o monografiji ob 100. obletnici organizirane likovne dejavnosti v Mariboru. V izboru so bili Glazerjevi nagrajenci pa tudi nekdanji člani vodstva društva. Monografijo sta uredila predsednik Društva likovnih umetnikov Maribor Vojko Pogačar in Primož Premzl, galerist in založnik.

Samuel Grajfoner, akademski kipar in grafik, profesor na Oddelku za likovno umetnost Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru: "Prepričan sem, da je za razvoj kulture in likovne umetnosti ter ustanovitve umetniških društev v Mariboru izjemnega pomena učinkovitost izobraževalnega sistema, ki pripravlja ustvarjalce za posamezne umetniške poklice ter druge specifične poklice v kulturi. V monografiji je sicer na strani 309 navedeno: 'Izjemno pomembno in obširno tematiko predstavlja vloga likovnih ustvarjalcev v pedagoških procesih na vseh izobraževanjih', vendar prav zaradi pomembnosti pogrešam vsebinsko in metodološko kompleksno zasnovan prispevek k strokovnemu področju izobraževalnega sistema na področju likovne umetnosti v Mariboru že v tej monografiji. Morda bo tematika obdelana za drugo izdajo?

V Mariboru poteka izobraževanje likovne umetnosti kontinuirano, od ustanovitve Pedagoške akademije leta 1961, ko je zaživel Oddelek za likovno pedagogiko, in enako je bilo tudi po preoblikovanju Pedagoške akademije v Pedagoško fakulteto (1986). Predmeti s področja likovne umetnosti in oblikovanja se danes poučujejo še na Fakulteti za strojništvo in na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko. Na Pedagoški fakulteti se na Oddelku za likovno umetnost (kot se imenuje danes) študentje na dodiplomski stopnji izobražujejo v risbi, slikarstvu, kiparstvu, grafiki in fotografiji, od teoretičnih predmetov pa poslušajo predavanja iz zgodovine umetnosti, osnov likovne teorije (predmet se imenuje Forma in kontekst), pedagogike, didaktike in didaktike likovne vzgoje.

Kje so profesorji likovne umetnosti, kje izobraževanje?

Menim, da bi v monografiji morali posebej izpostaviti nekdanje profesorje: Vlasto Tihec, Maksa Kavčiča, Slavka Koresa, Lajčija Pandurja, Viktorja Gojkoviča in Bojana Golijo, leta 1971 združene v skupino PA-71. Posebej osvetljene bi lahko bile mnoge umetniške, pedagoške in osebnostne plati ter odlike našega spoštovanega kolega Bojana Golije, 'glavne persone' na našem oddelku in vplivnega pedagoga, ki je izobrazil veliko učiteljev likovne vzgoje in profesorjev likovne pedagogike, ki so člani DLUM-a in v časovnem odmiku še vedno predstavljajo visoke standarde njegovega zavzetega delovanja v šolah.

Na žalost spoznavam, da smo po večletnih prizadevanjih izgubili ugodno priložnost, da bi v letu 2008 v Mariboru ustanovili Akademijo za umetnosti in zagotovili številnim mladim, ki se dnevno zanimajo za študij na akademiji, vpis na to ustanovo, ki bi pomenila strokovno podprto konkretno razvojno priložnost in nujo za regijo in državo. Kljub temu spoznanju v monografiji pogrešam besedilo – vizijo razvoja, ki bi poglobljeno orisalo prizadevanje članov profesorskega zbora na Oddelku za likovno umetnost PeF UM za ustanovitev Akademije za umetnosti, s katero bi umetniška ustvarjalnost v Mariboru dobila nov zagon. Prav neverjetno je, da kljub nenehnemu izpostavljanju pomena izobraževanja likovne umetnosti v Mariboru in njene vloge tudi za narodno samobitnost v monografiji ni omenjeno prizadevanje za ustanovitev nove umetniške akademije.

Menim, da tako številna podpora in izraženo zaupanje, ki ju je bila deležna le redkokatera ustanovitev visokošolskega zavoda v Sloveniji, jasno izpričujeta pomembnost in potrebnost ustanovitve Akademije za umetnosti v Mariboru, zato v monografiji ne bi smela biti spregledana. Obsežni teoretični in filozofski del – prispevek Likovniki v teoriji, filozofiji, estetiki (od strani 310 do 417, celotna monografija ima 419 strani …) bi bil primernejši za objavo v reviji, kot so denimo Likovne besede, ki ohranja presečno mesto med teorijo in prakso. Ne vidim potrebe za objavo omenjenega dela v pričujoči monografiji. Tudi nekatera druga besedila, kot so Mariborska arhitektura, Razvoj instalacij na Slovenskem … po mojem mnenju niso pravi izbor tem za omenjeno monografijo. Morda pa lahko razlog za objavo omenjenega obsežnega besedila v monografiji pripišemo želji avtorjev, ki morebiti kandidirajo v habilitacijskem postopku in morajo slediti zahtevnim habilitacijskim merilom za volitve v nazive visokošolskih učiteljev in visokošolskih sodelavcev ter priložiti izračun točk, ki jih pridobijo z objavo v monografiji."

Galerije in razstavišča slonokoščeni stolpi

Bogdan Čobal, akademski slikar, upokojeni profesor likovne pedagogike na Pedagoški fakulteti: "Pred mano je knjiga 100 LET O.L.D., ki jo je izdalo Društvo likovnih umetnikov Maribor ob stoletnici organizirane likovne dejavnosti v Mariboru. Ne zanima me njena vsebina, ampak zakaj je takšna. Člani izvršnega odbora in umetniškega sveta DLUM so pričeli priprave za obeležje 100-letnice organizirane likovne dejavnosti v Mariboru že leta 2016, ko je društvo dobilo Glazerjevo priznanje za svoj prispevek kulturi v mestu.

Skromni začetki z likovno aktivnostjo pred stotimi leti so danes nadgrajeni z razvejano dejavnostjo v ustvarjalni in razstavni praksi. Stota obletnica O.L.D. je bila prilika, da bi v mestu povezali vse akterje, ki sodelujejo in ustvarjajo v panogi: galerije, razstavišča, umetnostne zgodovinarje, zgodovinarke in druge institucije, ki spremljajo delovanje panoge. Okvirna ideja zasnove je bila predana v pisni pobudi podžupanu mariborske občine in vodji urada za kulturo in mladino na srečanju v prostorih MOM 26. septembra 2018. Ker na pobudo ni bilo odziva, so v DLUM-u pričeli akcijo, osredotočeno na almanah. Iskanje sodelavcev za pisanje v publikaciji je naletelo na odklanjanje vabljenih in razkrilo velike pomanjkljivosti v dokumentiranju likovne dejavnosti v obdobju zadnjih štirideset let. Za tako obsežno delo, kot je monografija, je potrebno sodelovanje vseh inštitucij, ki delujejo in spremljajo delovanje na likovnem področju.

Ob šestdeseti obletnici organizirane likovne dejavnosti v Mariboru je z DLUM-om sodelovala Umetnostna galerija Maribor s pripravo razstave in znanstvenimi prispevki v katalogu. Tokrat iz neutemeljenih razlogov v UGM niso bili pripravljeni sodelovati, pa čeprav so z ustanovitvenim odlokom dolžni spremljati likovno produkcijo na regionalnem področju Maribora. Odsotnost njihovega znanstveno zasnovanega prispevka je najpomembnejša pomanjkljivost publikacije. Tudi druge likovne institucije niso bile pripravljene sodelovati pri obeleženju obletnice organizirane likovne dejavnosti, ki se je v Mariboru v stotih letih bogato razvejala in nadgradila. Nezainteresiranost pripisujem tudi kulturni politiki urada za kulturo in mladino na področju likovne kulture. To je povzročilo, da je projekt monografije postal osebni angažma predsednika DLUM, v kar je vložil mnogo truda in osebnega prizadevanja. Dokumentacijsko zgodovinska vrednost almanaha 100 LET O.L.D. je ob napisanih sestavkih tudi v odsotnosti prispevkov, ki obravnavajo likovno življenje v Mariboru v zadnjih desetletjih. Odsotnost teh prispevkov odraža ignoranco in razkriva neurejen in neodgovoren odnos do organizirane likovne dejavnosti v Mariboru in kaže na ozko projektno usmerjenost posameznih akterjev, vezano na pridobivanje sredstev preko razpisov.

Zamudili smo priliko, da bi v letu stote obletnice celostno opozorili na likovno ustvarjalnost v mestu, njeno vlogo in pomen. Razstava 100+ Vrhunci iz Zbirke UGM je okrnjena podoba stalne zbirke UGM. Mar je bilo v stotih letih le sto umetnikov, ki so naredili sto slik? So umetnine drugih umetnikov, neupravičeno kupljene za stalno zbirko in le za skladiščenje v depoju, nevredne javnega ogleda?

Monografija 100 LET O.L.D. ni odsev bogatega likovnega dogajanja v mestu, ampak je razkrila, da posamezne galerije in razstavišča svoje bogate dejavnosti ne povezujejo v organizirano likovno dejavnost v Mariboru, da so slonokoščeni stolpi svojih interesov, da umetnostnozgodovinska znanost ne raziskuje, popisuje in beleži likovnega snovanja v našem mestu. V jubilejnem letu O.L.D. je mestno jedro dobilo novo vidno podobo, kar je pomembna pridobljena likovna kvaliteta prostora. Tudi za kulturne prireditve neprimeren 'festivalski Lent' dobiva urbano urejen videz in postaja del vsakodnevnega mestnega življenja."

Monografske predstavitve odgovorni podvigi

Metka Kavčič, akademska kiparka: "Pred mano je monografija 100 LET O.L.D., težka 419 strani. Čeprav sem jo spremljala že v spletni obliki in s sprotnimi opombami ter pomisleki, ki so bili le delno uslišani, se šele sedaj, ko jo prelistavam v fizični obliki, zavedam njene teže. V taki in drugačni obliki. Komu je monografija namenjena? Redkim posameznikom, ki že (tako) spremljajo dogajanje na umetniški sceni, ali z željo nagovoriti in seznaniti čim širšo populacijo?

Če je v samem začetku še dovolj jasno zastavljena vsebina, kjer je govor o zametkih današnjega društva in njegovem pomenu v okviru slovenske umetnosti, se v drugem delu prične izgubljati do take mere, da se bralec sprašuje, kaj je osnovno vodilo knjige. Poglavja, ki bi si ob tej priliki zaslužila vso pozornost – v mislih imam prikaz razvoja organiziranih likovnih dejavnosti po Umetniškem klubu Grohar (Umetniški klub Brazda, Društvo slovenskih likovnih umetnikov, pododbor Maribor) do današnjega DLUM-a, so žal le suhoparno omenjena. Tako pa je zaradi preobširnih tem raznovrstnih prilog razpršeno bistvo izdaje in so številni strokovni članki, ki si vsekakor zaslužijo drugačno umestitev, izgubljeni v vsebinah.

Zavedati se moramo, da so monografske predstavitve zelo zahtevni in predvsem odgovorni podvigi, ki naj bi z izbranimi podatki bili temelj za nadaljnji študij in kot najpopolnejša informacija dali monografiji pomen trajnega dokumenta. A žal se ob nekaterih podatkih (popisu ustvarjalcev) postavlja vprašanje verodostojnosti.

Da bi dobili realen vpogled v 100-letno dogajanje, je bila prilika prav ob tej obletnici. Žal je nismo izkoristili v polnem zamahu."

Kdo je naročnik, kdo iniciator, kdo plačnik?

Marjan Jelenc, akademski slikar, nekdanji predsednik DLUM-a: "Osebno sem vpet v dogajanje DLUM-a vse od leta 1967 in že sodim med starejše – še živeče člane. V obdobju 50 let je bilo 30 let moje intenzivnejše društvene aktivnosti. Svoj odnos do pripadnosti društvu jemljem z vso odgovornostjo, z upoštevanjem društvenega kodeksa in s spoštovanjem do stanovskih kolegov. Ob rojstvu monografije sem pričakoval nekaj zelo 'velikega'. Monografija, ki bo epohalno in zgodovinsko pričevanje redkega stoletnega delovanja 'nekega društva', mora biti izjemna prilika za promocijo severovzhodne slovenske regije. Vznemirjen, zvedav, nestrpen in dobro pripravljen sem se 24. septembra lani udeležil t. i. O: MIZE. Že sama pomisel, kaj vse in kolikšno število akterjev je potrebnih za snovanje monografije, je povečala moja pričakovanja do epohalnega dogodka, ki obdeluje 232 likovnih ustvarjalcev, ki so v obdobju stotih let soustvarjali likovno umetnost. Pričakoval sem, da bo monografija kot reprezentančni zgodovinski dokument vpeljala bralca v razvoj družbe, v del kulture skozi desetletja, približala kohezijo med ustvarjalci in družbo, z ljubitelji, uporabniki, županskimi garniturami, zapisovalci likovnih dosežkov, likovnimi zgodovinarji, izredno pomembnimi pričevanji likovnih kritikov kot najbolj kompleksnih osebnosti s širokim intelektualnim potencialom, osebnosti, ki niso samo ljubitelji umetnosti, opazovalci, pripovedovalci, temveč najbolj relevantni in poklicani likovni, kulturni forenziki. V vsakem primeru je potrebna prava armada strokovnjakov, ki bi bili sposobni opraviti zelo zahtevno, odgovorno, študiozno, strokovno – raziskovalno nalogo in dati monografiji končno podobo z odgovarjajočo zasluženo težo oziroma pomenom.

Pričakoval sem podatek procentualne umeščenosti ustvarjalcev v treh osnovnih področjih likovnega ustvarjanja (slikarstvo, grafika, kiparstvo), ugotovitve o namenih združevanja v društva in skupine, posluh okolja -družbe za likovno ustvarjanje, financiranje in pomoč za obstoj – preživetje posameznika in likovnega društva, o odkupih likovnih del, sprotne primerjave – spremljanje medsebojnih slovenskih regijskih vplivov in ne nazadnje tudi o odnosu likovne tvornosti v svetovnem merilu.

Trenutni izdelek zame ne predstavlja monografije, je zgolj 'Knjiga 100', s katero je avtor izkoristil dobrodošlo priliko za promocijo samega sebe. V tem podvigu mu je treba priznati pionirsko življenjsko opravljeno delo.

Če je verjeti, da smo nekateri vabljeni odklonili sodelovati s svojimi prispevki in da je celo stroka zavrnila sodelovanje z njim, verjamem, da je ostal v nezavidljivem položaju. Sledila je trenutna oblika in vsebina knjige, ki naj bi bila monografija in jo avtor opravičuje ter zagovarja kot 'bolje nekaj kot nič'. Izjava je skrajno nedopustna, neodzivnost stroke (kakršnekoli že) pa neodgovorna in sramotna.

Zanima me, kdo je naročnik, kdo glavni iniciator, kdo plačnik, osebe ali naslovi, ki so prevzeli odgovornost za nastanek monografije. Menim, da je za predstavljanje likovnega dela slovenske kulture odgovorna stroka, ki je v regiji očitno nimamo. Če je nimamo, niti (po službeni dolžnosti) ne moremo ničesar od nje pričakovati. Seveda jo premoremo, vendar takšno, ki ne želi sodelovati. Iz bojazni, da bo njihova lastna stroka negativno odreagirala?

Sledi zaključek, da stoletno likovno delovanje ni vredno neke posebne pozornosti, kaj šele izpostavljanje nekih likovnih presežkov. DLUM je že od nekdaj vajeno, prepuščeno in prisiljeno skrbeti za lasten obstoj. Neprestano hodi po trnovi poti, ki bi kot rdeča nit v monografiji morala biti prepoznana."