Mladi klasični mojstri

Slavnostna dvorana ptujskega gradu ni bila napolnjena do zadnjega kotička, kot radi napišejo novinarji popularnih koncertov glasbe. Nič hudega. Prišli so tisti, ki jim je mar za mlade in talentirane slovenske glasbene poustvarjalce.
V svojih zapisih sem že večkrat napisal besedo presežek ali vrhunskost. To velja tudi za ta koncert dua tolkalistov, diplomantov Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani, ki se jeseni odpravljata na podiplomski študij v München.
Spored je obsegal skladbe, ki sodijo po izvedbeni zahtevnosti v vrh tovrstne literature za uglašena tolkala (marimba, metalofon). Mlada umetnika sta predstavila osem tehtnih skladb solistično ali v duu. Naj naštejem avtorje: Adi Morag (1976): Oktobones – duo marimb; Ben Hamilton (1980): Interzones – metalofon; N. Martynciov: Tchik – mali boben; skladbo utemeljiteljice petoktavne koncertne marimbe, japonske skladateljice Keiko Abe (1937), ki jo imenujejo tudi "mama marimbe": Wind Sketch II – duo marimb; Bruno Mantovani (1974): Moi jeu – solo marimba; Grk John Psathas (1966): One study, one Summary – solo marimba; Nebojša Jovan Živković (1962): Ultimatum II – duo marimb. Dodala sta Tango Igorja Stravinskega – duo marimb. Tako lahko izpostavimo odlično skladbo skladateljice Abejeve, ki je edina pokazala nekoliko več inventivne melodike. Pa skladbo Moi jeu, komponirano v bitonalni tehniki – Luka Poljanec. Prav tako lahko izpostavimo izvedbo skladbe Tchik za mali boben – Jan Čibej, ter zadnjo, Živkovićevo skladbo Ultimatum II – duo marimb, ki je blestela po zahtevnosti in briljantnosti izvedbe. Zanimivo je, da sta bili dve skladbi podprti s posnetkom elektronske glasbe ali posnete glasbe tolkal.
Večina skladateljev je rojena po letu 1962, kar je razumljivo, saj sta koncertna marimba in metalofon postala popularna šele v zadnjih petnajstih letih. Zato smo lahko upravičeno ponosni na mlada slovenska tolkalista – Slovenci imamo tudi več odličnih tolkalnih skupin –, ki tako odhajata z velikim znanjem v širni svet.