Petra Zemljič
Združenje splošnih knjižnic je danes na osrednji nacionalni prireditvi ob dnevu splošnih knjižnic v dvorani Izuma v Mariboru podelilo priznanji za najboljše projekte splošnih knjižnic v letošnjem letu. Prejeli sta ju Mariborska knjižnica in Knjižnica dr. Toneta Pretnarja iz Tržiča. Da so se slovenski knjižničarji zbrali v Mariboru v tednu, ko v vseh 58 splošnih knjižicah v državi potekajo mnoge prireditve v čast promociji branja, pismenosti in ustvarjalnosti, ni slučajnost; strokovna javnost je simbolno z obiskom in prireditvijo podprla prizadevanja mariborskih kolegov in vseh Mariborčanov, da končno dobijo novo knjižnico.
V tednu med 18. in 22. novembrom v knjižnicah po Sloveniji pripravijo bogat program, s katerim vabijo k obisku vse generacije, da bi svoje storitve približali čim večjemu številu ljudi. V ponedeljek so v knjižnicah potekali dogodki z ekološko noto, v torek so se obiskovalci seznanjali z različnimi informacijskimi viri, storitvami in gosti. V četrtek bodo knjižnice svoje obiskovalce ozaveščale o pravici vedeti kot osnovni pravici dostopa do znanja in informacij, v petek pa bodo ob dnevu zelenih knjig obiskovalci brali knjige, obarvane z zeleno barvo ali vsebino.
Stereotipi o knjižnicah
Teden splošnih knjižnic poveže vseh 274 krajevnih knjižnic, v tem tednu jih obišče okrog 230 tisoč obiskovalcev, ki se udeležijo več kot 500 različnih dogodkov. Vesna Horžen, predsednica Združenja splošnih knjižnic, je na včerajšnji slavnosti dejala, da je 20. november pač tisti dan, ko knjižničarji stopijo v soj žarometov in pripovedujejo o svojem poslanstvu. Da bi uporabniki imeli dostop do prav vseh informacij, ki jih v knjižnicah lahko dobijo, so vzpostavili tudi svojo spletno stran in ta je včeraj tudi uradno zaživela v omrežju. Z njo slovenske splošne knjižnice na enem mestu nagovarjajo vse zainteresirane uporabnike, knjižničarje in širšo javnost, glavno uredništvo portala pa je prevzela Mariborska knjižnica. "S tem smo postavili svojo podobo na ogled in naj bo slovenska družba ponosna na to. Knjižničarji pripovedujemo svojim uporabnikom in drugim o raznolikih stvaritvah. V času, katerega atributi so višje, močneje, hitreje, so knjižnice na prvi pogled verjetno najmanj pomembna postranska zadeva. Skoraj nihče nas ne omenja, na področju kulture smo na zadnjem mestu. Branje, katerega promotorji smo, v slovenski družbi ni vrednota. Vse, kar ponujamo, je samoumevno in ni omembe vredno. Obstaja celo stereotip, da je knjižničarka pusta gospa, ki se jo opazi le takrat, ko je zoprna, ter da so knjižnice prostori, ki dišijo po prahu in papirju in so zato ljudem neprijetni," o razlogih za nove projekte govori Horženova.
S priznanji nagradimo inovativnost v knjižnicah in spodbujamo naše sodelavce, da uresničujejo projekte, ki približujejo knjižnice ljudem in sodobnemu času. Podelitev nagrad knjižnicam običajno poteka v prostorih knjižnice, tokrat smo jo organizirali v pomembni ustanovi za razvoj znanja, ki ima sedež v Mariboru. S tem želimo poudariti pomembnost povezovanja kulturnih in drugih institucij v lokalnih okoljih in nacionalno. Skupaj imamo odgovornost, poslanstvo in aktivno vlogo, da s svojimi storitvami prispevamo k boljši družbi, tako da razvijamo tehnologije, zbirke, znanje, dostopnost, možnosti za vse generacije. Hkrati pa s tem podpiramo, kot v vseh lokalnih okoljih, projekt prenove knjižnice v Mariboru. Knjižnice so namreč najprej prostor za ljudi, ki živijo v lokalni skupnosti, prostor, kjer se ustvarja bogata družba vrednot, sodelovanja in znanja," je dodala.
Podpora v pravem času
Dragica Turjak se je javno zahvalila za podporo, ki da je dragocena in prihaja v pravem času. Agonija traja že več kot desetletje na vsaj toliko podlage, a nismo obupali, je še dejala. V znak sodelovanja in potrditve svojih obljub je mariborski župan od Turjakove dobil v dar majico z napisom Kaj sn reko, sn reko iz Štajerska arga, projekta, ki je tudi razstavljen na stenah Mariborske knjižnice.
Ta je prejela priznanje za projekt Hokejska bralna postava, ki na inovativen način združuje dva svetova - knjižnice in hokejsko ekipo. "Osredotočen je na zelo jasno določeno in specifično ciljno skupino, ki je ne nagovarja nobena druga slovenska knjižnica. Gre za tesno prilagajanje dveh relativno oddaljenih dejavnosti, pri katerih so najbolj od vsega pomembni fleksibilnost, prilagodljivost in razmišljanje knjižnice zunaj cone udobja. Nagovarja mlade v obdobju, ko knjižnice zaznavajo drastičen upad branja, in to mlade športnike, skupaj z njimi pa nagovarja tudi njihove starše in trenerje. Inovativno je tudi prevladujoče prizorišče dogajanja - avtobus v sklopu vožnje na tekme. Izbor besedil za branje je skrbno pretehtan, da omogoča identifikacijo mladih športnikov in spodbuja njihovo osredotočenost in osebnostno rast. Inovativnost projekta je v povezovanju športa in knjige, v pogumu in odločnosti knjižničarjev, da peljejo bralno kulturo tudi tja, kjer se zdi, da najtežje prodre," je zapisano v obrazložitvi nagrade. Knjižnica dr. Toneta Pretnarja Tržič je nagrado prejela zaradi projekta Digitalno=realno=normalno, s katerim je stopila iz običajnih okvirjev in s festivalom o novih digitalnih orodjih približala digitalno prihodnost več kot 300 obiskovalcem festivala in celotni lokalni skupnosti.
