Nova galerija sodobne umetnosti Tkalka: Prostor bodo dali mlajšim umetnikom, ki še niso razstavljali

Klara Širovnik Klara Širovnik
04.04.2023 06:00
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Tina Gerlec, ustanoviteljica galerije, katere notranjost je ločena z več stenami - ne gre za klasično odprto zasnovo prostora.  
Andrej Petelinsek

V Tkalskem prehodu se je odprla nova galerija sodobne umetnosti Tkalka. Na sicer majhnem razstavnem prostoru - ki je do predstavljene umetnosti nemara še bolj strog, saj zahteva natančnost in odbiranje! - se s krasno razstavo prva predstavlja (do zdaj še neznana) Iva Ferlinc.

Iva Ferlinc, rojena leta 1997, deluje predvsem na področju intermedijske in instalacijske umetnosti. Predstavljena dela so nastala v okviru študijskega dela na Akademiji za vizualne umetnosti v Ljubljani, razstava, naslovljena Prehajanja, pa združuje instalacijo, videoprojekcijo, fotografijo in do neke mere celo slikarstvo. Očitna je umetničina želja po ustvarjanju prostora in preseganju meje med razstaviščem, umetnostjo in opazovalcem.

Iva Ferlinc s svetlobo in sencami manipulira na zares nenavaden in drzen, a več kot uspešen način. Da bodo Prehajanja čez poletje razstavljena še v Galeriji Vžigalica na Svetlobni gverili, je za Tino Gerlec, ustanoviteljico galerije, spodbuden znak, da je z galerijo zakorakala v pravo smer. Razstava je komunikativna, v našem mestu pa je mlada (a hkrati lepo dodelana in zrela) umetnost še kako dobrodošla. Iva Ferlinc se igra s svetlobo, temo in odbitimi reliefi. Z instalacijo Metal V. nam recimo predoči kovinsko ploščo z zarezami, skozi katere prehaja svetloba, ki osvetli prostor in hkrati delo. Prostor se nam posledično odpre v čisto novi obliki.

V slikarsko-kiparskem triptihu Resit, razstavljenem ob vhodu v galerijo, Iva Ferlinc prikaže postopno napihovanje površine. Iz dvodimenzionalne ploskve slika izstopa v reliefno površino. V delu Modular I. opazujemo gibanje video projekcije na površini zgubanega objekta, ki s svojo tridimenzionalno obliko transformira projicirano podobo.  
Andrej Petelinsšk

Ni pa postavitev razstave nikakršna igra naključij - v tem smislu se je odlično odrezala kuratorka Anja Seničar. In tudi to je eden od ciljev nove galerije: povezati mlade umetnike (oziroma umetnike na začetku kariere) in mlade neodvisne kuratorje, ki drugje morda še niso dobili priložnosti.

Ideja za ustanovitev galerije je zorela že leta, pove Tina Gerlec, ki je tudi zbirateljica del mladih umetnikov. S svojim delovanjem želi vzpostaviti platformo za predstavitev aktualne umetniške produkcije, vnesti svežino v kulturno dogajanje ter mladim umetnikom in kuratorjem ponuditi možnost aktivnega soustvarjanja kulture mesta. "Imamo ogromno mladih perspektivnih ustvarjalcev, pa zanje na prizorišču pogosto ni prostora," uvede ob našem obisku. Na delo Ive Ferlinc je naletela po slučaju, mlada umetnica pa je do zdaj razstavljala samo na fakulteti, kjer deluje pod mentorstvom Mirana Moharja.

V slikarsko-kiparskem triptihu Resit, razstavljenem ob vhodu v galerijo, Iva Ferlinc prikaže postopno napihovanje površine. Iz dvodimenzionalne ploskve slika izstopa v reliefno površino. V delu Modular I. opazujemo gibanje video projekcije na površini zgubanega objekta, ki s svojo tridimenzionalno obliko transformira projicirano podobo, hkrati pa se gledalčeva zaznava spreminja glede na njegov lastni položaj v prostoru oziroma točko opazovanja, v brošuri zapiše kuratorka in nadaljuje, da je skupni imenovalec razstave fluiden odnos, ki se vzpostavlja med telesom, prostorom in objektom v tem prostoru. "Edina zanesljiva konstanta v prostoru in času je sprememba, ki je zunaj galerije pogosto tudi vir subjektove negotovosti in nelagodja. Pričujoča dela pa od gledalca nevsiljivo pričakujejo, da (dobesedno) zavzame svoj zorni kot, in ga vabijo k raziskovanju lastnih mentalnih in telesnih odzivov ter estetskega doživljanja razstavljenih del." Drži - umetnost Ive Ferlinc je odprta za interpretacije, obenem pa v (majhni) galeriji gledalcu ponuja na stotine različnih pogledov.

Zadnja tri leta je bil prostor, kjer danes deluje galerija, prazen (pred tem je tukaj deloval zavod Dobrina, ki je zdaj preseljen v Gosposko ulico). Ustanoviteljica Tina Gerlec sicer izhaja iz ekonomije in marketinga, galerije pa si je dolgo želela. "Pred tremi leti je imel Center za kreativnost v sodelovanju z UGM zanimivo razpravo na temo zbirateljstva in odpiranja galerij. Tam sem se dokončno odločila, da bom imela galerijo," se spominja. Občinski prostor (ločen na več sobic), pridobljen na razpisu, je zdaj preuredila z več prehodi med posameznimi sobami.

To, da galerijski prostor ni zelo klasičnega "razreza", tukaj menda ne bo težava - trenutna zasnova namreč omogoča tudi konceptualno snovanje (in ločevanje) posamezne razstave. Program bo sicer obsegal do šest razstav letno, saj ne podpirajo hiperprodukcije in prehitrih zamenjav razstav, pove sogovornica Tina Gerlec. Dva tedna za ogled razstave je pač premalo. Razstava del Ive Ferlec bo na ogled do 5. maja. Posebna pozornost bo tudi v prihodnje namenjena umetnikom, ki še niso razstavljali, obenem pa se ne omejujejo le na ustvarjalce iz naše regije. Tudi Iva Ferlinc ne nazadnje ni Mariborčanka, pa so z njo zadeli terno.

Sklenemo lahko takole: odlična umetnica, profesionalna izvedba in dobre kuratorske odločitve. Da, tako naj se odpira nove (stare) prostore v Mariboru.

Tina Gerlec ob instalaciji Metal V. Ive Ferlinc 
Andrej Petelinšek
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta