Opereta, ki je zanetila "vojno"

Za sklep letošnje operne sezone bodo jutri, 20. junija, v Stari dvorani SNG Maribor ob 17. uri uprizorili opereto Planinska roža Radovana Gobca. Predstava je nastala v koprodukciji Opere SNG Maribor in Konservatorija za glasbo in balet Maribor. Dirigent bo Slavko Magdič, režiser Matjaž Latin, scenograf in oblikovalec luči Rok Predin, kostumografinja Mira Strnad, dramaturginja in koreografinja Maja Pihler Stermecki.
Nastopajo Valentina Čuden, Martin Sušnik, Bogdan Stopar, Marko Škofič, Tomaž Planinc, Jernej Luketič, Dušan Topolovec, Dada Kladenik, Mihael Mikluš, Sebastijan Čelofiga, Bojan Hinteregger, Jakob Ivačič, Lucas Carboni Kopše, člani zbora Opere SNG Maribor, baletni ansambel Konservatorija za glasbo in balet Maribor, člani Simfoničnega orkestra SNG Maribor in Orkestra Konservatorija za glasbo in balet Maribor.
Slovenski skladatelj, dirigent in zborovodja Radovan Gobec (1909–1995) je bil plodovit ustvarjalec. Za številne svoje skladbe je besedilo napisal kar sam, tudi za opereto Planinska roža. Ob njej je napisal še Hmeljarsko princeso in opereto Habakuk, ki so jo na mariborskem odru vse do druge svetovne vojne z uspehom izvajali. Planinska roža je nastala leta 1937, ko je Gobec kot učitelj služboval na Henini, današnji Polani pod Lisco. Po podatkih, ki jih je izbral skladateljev sin Mitja, je bila Planinska roža od nastanka do letos izvedena 310-krat. Po prvih izvedbah so bili odzivi navdušeni, beremo v knjigi. Kritiki so hvalili, da je Gobec v delu "odlično ujel melodiozni in narodni slog, ta pa je tak, da pomaga izpodrivati tujo glasbo, predvsem nemško šlagersko. Prednost pred nemškimi in madžarskimi operetami je bila seveda v domači idilični tematiki, planinsko okolje pa je dodalo Gobčevi najbolj priljubljeni opereti še dodatno draž." Opereto je glasbeno občinstvo spoznalo po več slovenskih krajih, a tudi v Ljubljani.

Operetna vojna zaradi Planinske rože

V Mariboru pa je bila usoda Planinske rože bolj zapletena. Zanetila je celo razvpito "operetno vojno", polemiko o upravičenosti "popularizacije gledališča", ki si jo je vodstvo SNG Maribor ob podpori gledališkega sveta z dr. Danilom Požarjem na čelu zamislilo z uvrstitvijo Planinske rože na repertoar v sezoni 1962/1963. Opereta, ki je bila v Mariboru dotlej že enkrat uprizorjena v sezoni 1951/1952, je s svojo drugo postavitvijo s premiero 29. junija 1963 pod glasbenim vodstvom Vladimirja Koblerja in v režiji Emila Freliha sprožila buren odziv nekaterih kritikov, med drugimi nekdanjega upravnika SNG Maribor Branka Rudolfa ter predstavnikov tedanje kulturne inteligence – Franceta Forstneriča, Andreja Inkreta, Dušana Pirjevca, Ivana Krajnčiča in Miloša Mikelna ter drugih, ki so v tedanjem tisku z različnimi argumenti kritizirali takšno (po njihovem prepričanju) samovoljno odločitev vodstva mariborskega gledališča.

Krpanova kobila v Mariboru

Dušan Pirjevec je iz ljubljanske smeri v svoji glosi Krpanova kobila v Mariboru zapisal: "Če je res, kakor piše dr. Danilo Požar, da lahko napolnijo dvorano mariborskega gledališča v prvi vrsti le 'lažja dela', potem je s tem povedano tudi tole: prebivalstvo in delavstvo mariborskega okraja sta leta 1963, tj. celih osemnajst let po osvoboditvi, še vedno na presenetljivo nizki stopnji kulturnega razvoja. Ta bilanca je gotovo porazna in vsiljuje tudi naslednja vprašanja: kaj se je dogajalo v Mariboru vseh osemnajst let po osvoboditvi; ali je vseh teh osemnajst let za razvoj kulturne zavesti mariborskega okraja in delavstva čista izguba; kako je mogoče, da sta prebivalstvo in delavstvo mariborskega okraja danes, po osemnajstih letih graditve socializma, še vedno na tako nizki stopnji, da ju privlačita le opereta in Deseti brat; kako je mogoče, da je zavest prebivalcev in delavcev mariborskega okraja tako daleč od vseh sodobnih družbenih, idejnih in etičnih problemov ..." Tako Pirjevec.
Z današnje perspektive je vnovična uprizoritev Planinske rože zanimiva torej tudi v tem kulturnozgodovinskem kontekstu, sodobni publiki pa približa slovenska glasbenogledališka dela polpreteklih časov. Prav letos je izšla pri mariborski založbi Obzorja tudi knjiga Radovan Gobec - Mati Slovenija, tvoji smo sinovi avtorja Ivana Sivca.