(OTVORITEV RAZSTAVE) Vračanje pogleda 60 sodobnih umetnic

Skupinska razstava Vračanje pogleda (od 11. marca do 21. avgusta) prinaša pogled na izsek ustvarjalnih procesov in praks 58 umetnic in umetniških kolektivov, slovenskih oziroma na Slovenskem delujočih od 90. let preteklega stoletja do danes. V novi galeriji Cukrarne je na ogled zaokrožen, nikakor pa ne sklenjen pogled na obdobje, katerega umetnostnozgodovinski narativ je glavnina avtoric odločilno zaznamovala - nekatere izmed njih so umetnostno prizorišče že zapustile, spet druge nanj šele vstopajo. Marsikatero od izbranih del velja za referenčni zgled določenega časa ali pa je pionirsko v avtorskih pristopih in izvedbi. Vrsta eksponatov se osredotoča na specifične družbene tematike, vprašanja identitete, spola, feminizma in reprezentacije umetnic v umetniškem sistemu. Pozornost je bila namenjena tudi umetnicam, ki so vztrajale pri določenem izrazu, poetiki, formi ali konceptu, in tistim, ki so omogočile bolj sistematičen pogled na določene dogodke iz preteklosti, ljudi, okolje in druge oblike življenja, ali pa opredeljujoče ga tehnoznanstvene in družbenopolitične okoliščine.

Dialog med deli

Z obsežnim prikazom slik, skulptur, videov, performansov, intervencij in zvočnih dogodkov ter dopolnjujočim programom - od predstavitev, projekcij filmov do pogovorov in razprav - želijo vzpostaviti dialoška razmerja med deli oziroma projekti različnih generacij umetnic, različnih medijev, praks in motrenj ter se osredotočiti na izbrane pojave v sodobnem slovenskem umetnostnem prostoru. V iskanju skupnih točk in tudi z odkrivanjem prekrivajočih se razmislekov, konceptov ali zgodb so z upoštevanjem oblikovanja celostne zgodbe, ki jo sestavljajo fragmenti iz izredno plodne umetnostne produkcije zadnjih tridesetih let, kustosinje Alenka Gregorič, Mara Anjoli Vujić, Mateja Podlesnik in Alenka Trebušak oblikovale štiri vodilne tematske sklope: urbana in naravna krajina, telo oziroma figura, umetnostni sistem in družbenopolitično okolje.

Kustosinje so skozi te sicer ohlapne pojme prostorsko postavitev zasnovale v "smeri pogleda", ki bi kar najbolje poudaril posamezne likovne, vsebinske in konceptualne povezave med avtoricami ter njihovimi poetikami. Določene teme, predvsem pa mediji, na razstavi niso dobile svojega prostora, kajti potrebovale bi vsaj še enkrat več galerijske površine. Na slovenskem umetnostnem prizorišču je še veliko odličnih ilustratork, fotografinj, arhitektk, grafičnih, industrijskih in modnih oblikovalk, filmskih ustvarjalk, ki bi si to zagotovo zaslužile.

"Smer pogleda" odpira večno vprašanje o tem, kdo gleda in kdo je predmet pogleda ali kdo je tisti, ki se sooča s pogledom drugega. Podoba ženske, ne glede na to, ali je bila prikazana v metaforičnih ali ikonografskih vlogah, je bila neštetokrat predmet želje in zadostitve moškemu pogledu, umetnice pa so vse prevečkrat ustvarjale daleč od oči javnosti.

Zanikane, nerazumljene in pred ne tako davnimi časi tudi še marginalizirane, so razstavi na pot zapisale kustosinje.