Pesnik, dramatik, univerzitetni profesor, izredni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) in podpredsednik Mednarodnega PEN dr. Boris A. Novak je na sojenje ddr. Rudiju Rizmanu reagiral s protestom. "Absurdna, sramotna in smešna je politika, ki se poslužuje kazenskih metod, da bi dokazala svojo demokratičnost. Tovrsten mučen in klavrn spodrsljaj si je privoščila Slovenska 'demokratska' stranka (SDS), ko je sprožila sodni postopek proti ddr. Rudiju Rizmanu, vrhunskemu in mednarodno priznanemu znanstveniku," je zapisal.
Politika ustrahovanja intelektualcev
V nadaljevanju protesta piše o Rizmanovih zaslugah, predvsem pomenu njegovega dela v Russellovem razsodišču, potem pa preide na analizo obtožbe: "Pri televizijski predstavitvi peticije ni ddr. Rizman uporabil nobene formulacije, ki bi bila žaljiva in ki ne bi bila že neštetokrat objavljena v slovenskih medijih; ni torej nikakršne pravne podlage za sodni pregon zaradi neresnične in žaljive obdolžitve. Svoboda izražanja je pravica, ki je zagotovljena z Ustavo RS. Gre za eno izmed temeljnih demokratičnih svoboščin. Zanikanje svobode izražanja, kakršno si dovolita SDS in Janez Janša, pomeni oživitev zloglasnega člena jugoslovanskega kazenskega zakonika o 'verbalnem deliktu'. Spomnimo se, da je ena izmed žrtev jugoslovanskega političnega in pravnega sistema bil prav Janez Janša, predsednik SDS in sedanji predsednik Vlade RS. Preganjanje ddr. Rizmana s strani Janše in SDS pomeni torej paradoksalno in grenko razvrednotenje demokratičnih idealov, v imenu katerih je velik del slovenskih državljank in državljanov leta 1988 protestiral zoper 'sojenje četverici' pred vojaškim sodiščem Jugoslovanske 'ljudske' armade, kar je neposredno peljalo k plebiscitarni odločitvi za samostojnost Slovenije.
Svoboda izražanja je tudi temeljna vrednota Mednarodnega PEN, svetovne pisateljske organizacije." Boris A. Novak označi sodni postopek kot "nesprejemljivo politiko zastraševanja. Ta porazni vtis potrjuje tudi novica, da je bil prvi narok na Okrajnem sodišču v Kamniku 13. novembra 2020 preložen, ker se predsednik SDS Janez Janša zaradi 'neodložljivih obveznosti' ni udeležil obravnave. Vsiljuje se vprašanje, zakaj in čemu je SDS sploh sprožila ta sodni postopek, če dobro ve, da se v sedanjih razmerah predsednik stranke, ki je obenem predsednik vlade, ne more udeleževati sojenja. Samo zaradi javnega ustrahovanja intelektualcev? Če je tako, potem si Janez Janša in SDS dovoljujeta nevarno zlorabo sodnega sistema demokratične države."
"Po dramatični in mučni razpravi ..."
Posredovana nam je bila informacija, da je Boris A. Novak protestno izjavo poslal Slovenskemu centru (SC) PEN v pričakovanju, da jo bo podprl in jo podpisal ali sopodpisal. Vendar se to ni zgodilo. Boris A. Novak je včeraj informacijo potrdil: "Po dramatični in mučni razpravi je upravni odbor slovenskega PEN zavrnil protest zoper sojenje Rudiju Rizmanu, ki sem ga predlagal kot član upravnega odbora. S tem se je upravni odbor slovenskega PEN izneveril moralni dolžnosti obrambe svobode izražanja, ki je temeljna vrednota Mednarodnega PEN. Zato sem se odločil, da objavim ta protest kot podpredsednik Mednarodnega PEN. S takim oportunizmom upravni odbor v novi sestavi nadaljuje politiko prejšnjega upravnega odbora slovenskega PEN, ki ni bil pripravljen vzeti v obrambo štirih intelektualcev (Slavoja Žižka, Darka Štrajna, Blaža Zgage in mene) pred napadi Janševe vlade takoj po ustoličenju marca 2020."
Nastala je "delna uskladitev", člani se lahko podpišejo samostojno
Novi predsednik slovenskega PEN je Tone Peršak, ki je včeraj na vprašanje, kako je upravni odbor oblikoval stališče do protestne izjave, odgovoril: "Tudi glede na to, da so se v preteklosti že zgodila nesoglasja v SC PEN ob objavljenih stališčih, protestih ali izjavah za javnost v zvezi s kakšnimi političnimi ali kulturnopolitičnimi dogodki, razmerami ipd., zdaj skušamo, če ne gre za zadeve, ki so z vidika SC PEN resnično povsem nedvoumne, uskladiti mnenja znotraj upravnega odbora SC PEN. In seveda se kdaj pokaže, da že znotraj upravnega odbora v zvezi s kakšnim predlogom odziva stališča niso povsem skladna, niti ne nujno v zvezi s tem, ali se je smiselno odzvati ali ne, temveč morda glede ostrine formulacij, glavnih poudarkov v predlaganem odzivu ipd. Včasih so uskladitve teh pogledov, včasih usklajevanje sploh ni potrebno, včasih pa mnenja ostanejo vsaksebi. Glede predloga izjave, v zvezi s katero mi zastavljate svoje vprašanje, je delna uskladitev nastala, a tudi po tem se niso z izjavo strinjali vsi člani oziroma članice upravnega odbora. Izid je bil tesen, a vseeno večina ni podprla izjave, smo se pa vsi strinjali, da ni nobene ovire, da se seveda vsak naš član, ki soglaša z izjavo, lahko sopodpiše tudi kot član SC PEN. V organizaciji, ki vključuje 120 članov in članic, so pač mnenja o tem, ali se kdaj opredeliti ali ne, ali se opredeliti takoj ali morda – kot v tem primeru – po zaključku pravde na sodišču ipd., lahko zelo različna.
Kot rečeno, stališča znotraj upravnega odbora so po poskusu usklajevanja ostala različna in minimalna večina ni podprla izjave, čeprav iz različnih razlogov, čeprav nihče ni nasprotoval osnovnemu izhodišču, da je tak način poseganja proti svobodi izražanja, kot se je to zgodilo v primeru Rizman, nesprejemljiv in nevaren."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
