Pretiran zanos namesto umirjene distance

Matic Majcen
04.10.2019 14:13

Filmska kritika: Projekcija koncertnega filma Us + Them je pokazala, kako perfektno uravnotežena je bila nekdaj skupina Pink Floyd in predvsem to, kako drugače njihovo glasbo danes vidi Roger Waters

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Režija čez vse meje poudarja patetiko Watersove interakcije z občinstvom.
Cineplexx

Skupina Pink Floyd se že dolgo časa nesporno uvršča med najbolj vplivne rock zasedbe 20. stoletja, vseeno pa nam preostali trije še živeči člani dandanes ponujajo sila fragmentirano izkušnjo te zasedbe. Roger Waters, David Gilmour in Nick Mason še vedno bolj ali manj redno nastopajo in včasih izdajo kakšen nov album, a to raje počnejo vsak zase. Čeprav so bojne sekire iz preteklosti že zdavnaj zakopali, ima vsak izmed njih svojo skupino, pri čemer je najbolj ironično to, da dobršen del njihovega koncertnega repertoarja še vedno tvori prav – glasba skupine Pink Floyd.
Roger Waters je kot soustanovitelj in duhovni vodja skupine najbolj aktiven izmed trojice in se je po svojem nedavnem albumu Is This the Life We Really Want? (2017) odpravil na še eno velikopotezno glasbeno turnejo, ki jo je sestavljalo kar 157 postojank. Štiri koncerte v Amsterdamu je Waters izkoristil za to, da je to koncertno izkušnjo posnel tudi na film, rezultat tega pa je koncertni celovečerec Us + Them, ki smo ga ta teden v Sloveniji imeli priložnost videti samo na eni projekciji v kinih Cineplexx.
Ogled je pokazal, da gre za precej bolj tradicionalno koncertno izkušnjo kot denimo klasični film The Wall (1982), pa čeprav tudi tokratni film v dobršni meri temelji na igranih posnetkih, ki jih predvajajo na platnu za glasbeniki in se dotikajo vrste aktualnih tem, od migrantske in ekološke krize, vojaških posredovanj v tretjem svetu do kritike desničarskih politikov, med katerimi prednjači Donald Trump. Waters se v filmu še enkrat prikaže kot glasbenik, ki tudi po vseh teh desetletjih še vedno z velikim žarom preigrava tudi tiste najbolj prežvečene skladbe, kot so Another Brick in the Wall, Wish You Were Here in Time. Sam motiv torej ni vprašljiv, temveč se težave pokažejo drugje.
Dejstvo je, da Roger Waters nikoli ni bil vodilni vokal skupine Pink Floyd in ni pel večine njihovih najbolj udarnih refrenov. Tudi na tej koncertni turneji tako dobršen del vokalnih zadolžitev prevzame Jonathan Wilson, Waters pa večkrat stopi na stran in "zgolj" igra na svoj bas. To daje gledanju sila nenavaden pridih, saj se večkrat med gledanjem filma Us + Them celo zazdi, kot da poslušamo kakšno izmed neštetih oponaševalskih skupin, ki se pogosto ustavijo tudi v naših krajih.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta