V Sarajevu se je s svetovno premiero koprodukcijskega filma Sin bosanske režiserke Ines Tanović sinoči začel 25. filmski festival, ki bo v jubilejni izdaji ponudil 270 filmov iz 56 držav, kar je največ doslej. Na sporedu bo tudi nekaj slovenskih filmov, med drugim v tekmovalnem programu dokumentarcev film Siniše Gačića Hči Camorre.
Festival, ki velja za enega najpomembnejših filmskih festivalov jugovzhodne Evrope, bo filme prikazal v sklopu 18 programov, kar 68 filmskih stvaritev bo doživelo svetovno premiero. Festival je odprl film, ki je nastal v sodelovanju koproducentov iz Hrvaške, Romunije, Slovenije in Črne gore. Celovečerec, ki je uvrščen v tekmovalni program, prinaša zgodbo o problematičnem najstniku Armanu, ki je bil kot otrok posvojen. V tekmovalni program celovečercev je selektorica Elma Tataragić uvrstila še osem filmov. Za srce Sarajeva so med drugim v igri gruzijsko-švedsko-francoska koprodukcija režiserja Levana Akina And Then We Danced, romunska filma Heidi v režiji Catalina Mitulescuj in Mo režiserja Raduja Drugomira ter bosansko-nizozemska koprodukcija Take Me Somewhere Nice režiserke Ene Sendijarević. Med slovenskimi filmi bo festival poleg dokumentarca Gačića, ki bo doživel svetovno premiero, v programu Fokus ponudil še film Damjana Kozoleta Polsestra, med drugim pa bo predstavljena tudi slovenska dramska nadaljevanka Jezero, ki nastaja po knjigi Tadeja Goloba.
Častno srce Sarajeva bodo letos namenili poljskemu režiserju Pawlu Pawlikowskemu in mehiškemu filmskemu ustvarjalcu Alejandru Gonzalezu Inarrituju. Posebni gost festivala bo tudi priznani mehiški igralec Gael Garcia Bernal, ki je častno srce prejel leta 2014. Švedski režiser Ruben Östlund pa bo predsedoval žiriji v Sarajevu. Na festivalu so pred dvema letoma prikazali njegov film Kvadrat, za katerega je v Cannesu prejel zlato palmo za najboljši film, festivalsko občinstvo pa ga pozna tudi po filmih Višja sila (2014) in Igra (2011).
Filmski festival v Sarajevu, ki so ga osnovali leta 1995, še pred koncem štiriletnega obleganja mesta, z željo, da bi pripomogel k obnovi družabnega življenja v Sarajevu in mestu pomagal obdržati njegov kozmopolitski duh, je z leti postal glavno srečevališče filmarjev iz regije in širšega sveta. (sta, kr)
