Škarje in platno v svoje roke

Petra Zemljič Petra Zemljič
19.03.2019 14:53

Pred premiero v Lutkovnem gledališču Maribor: V moderni postavitvi vsem dobro znane Kettejeve pravljice Šivilja in škarjice je Bogdanka 21. stoletja vztrajen in delaven lik.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Ko njene škarjice čudežno oživijo, Bogdanka usodo vzame v svoje roke in tako postane svoje sreče kovač.
Boštjan Lah/LGM

Na svetovni dan lutk, v četrtek, 21. marca, bodo v Lutkovnem gledališču Maribor (LGM) uprizorili Šiviljo in škarjice. V gledališču napovedujejo, da bo pravljica zaživela v novi likovni in glasbeni podobi, čarobni zmesi tradicionalnega in sodobnega, vsakdanjega in običajnega. Gledalcem želijo prek osveženega lika šivilje Bogdanke ponuditi pogled na svet in prihodnost, ki sta v večji meri odvisna od naše vztrajnosti in delavnosti, kot je bilo mogoče razbrati iz originalne predloge. Igrata Barbara Jamšek in Uroš Kaurin.
Režiserka in avtorica predloge je Tatjana Peršuh, to je njeno tretje sodelovanje z LGM. Po režiji uprizoritve Jakob in mesto ter slavnostnega odprtja lutkovnega gledališča leta 2010 je tokrat izbrala Kettejevo pravljico, ker nosi lepo sporočilo, ko spominja na danes že pozabljene vrednote, kot so poštenost, delo, solidarnost, sodelovanje ... "Pravljica tudi ni bila velikokrat uprizorjena, pa še zelo primerna je za lutkovno gledališče, ker dopušča izrazne možnosti z materiali, ki se pojavljajo v zgodbi. Kettejeva poezija je melodična, v ritmu in preprostosti primerna za to, da smo razširili Bogdankino zgodbo, ki je sicer kratka. Dodali smo Kettejeve druge pesmi in s tem nove like." S to različico so torej osnovnemu tekstu dodali nove nivoje, osnovna fabula pa ostaja nespremenjena. Novo je to, da so glavno junakinjo postavilo v pozicijo "šivilje lastne usode". Bogdanka 21. stoletja ni več nebogljeno dekle, ima lastno voljo, želje, ambicije, z odločitvami, ki jih sprejme, pa tudi vpliva na potek zgodbe.
Avtorica likovne podobe in kostumografka je Dajana Ljubičić, ki izpostavlja izhodiščno idejo, da bi bila scena iz blaga. "Med procesom dela smo se odločili še za kontrast med nežnostjo teh prosojnih materialov in usodo junakinje. Na odru je cela paleta, ki ponazarja karakter človeka." Bogdanka je punčka iz cunj v rokah Barbare Jamšek. Ker so punčko želeli približati sodobnosti, je dobila obraz igralke. Odrasla Barbara pripoveduje zgodbo o svojem otroštvu in uspehu. Pripoveduje jo in hkrati šiva svojo zgodbo.
Dramaturginja Anja Pirnat izpostavlja, da so odstranili pripovedovalca zgodbe, podčrtali pa prvine zgodbe, kot so vztrajnost, delavnost, delovanje v skupno dobro. "Če osrečuješ druge, osrečuješ sebe," pravi. Borut Mori podpisuje glasbo, ki je po njegovem večplastna, topla, skrivnostna, hudomušna - pa tudi udarniška in sporočilna, skratka z njo podpira razpoloženje v predstavi. Lektorica v predstavi je Metka Damjan, avtor svetlobne podobe pa David Orešič.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta