Melita Forstnerič Hajnšek
Torkovo dopoldne je bilo posvečeno prevajanju mladinske književnosti. Majda Koren, mladinska pisateljica, tudi dobitnica nagrade Večernica, je čakala pred predavalnico v Mladinskem kulturnem centru (MKC) Maribor, da se sreča s trinajstimi prevajalci iz vsega sveta. Vedno je zadnja leta vsaj en avtor mladinski književnik. Od pretekle sobote do četrtka so bili v organizaciji Društva slovenskih književnih prevajalcev in MKC kot lokalnega soorganizatorja na 9. mednarodnem prevajalskem seminarju slovenske književnosti. Letos so strokovni gostje prišli iz devetih držav, prvič celo iz Kitajske - Jie Bao pa Paula Braga Šimenc (Romunija), Jelena Budimirović, Darko Ilin (Srbija), Boštjan Dvořák (Nemčija), Maria Florencia Ferre (Argentina), Liza Japelj Carone (Francija), Timothy Pogačar (ZDA), Martina Clerici, Patrizia Raveggi in Lucia Gaja Scuteri (Italija), Evgenija Shatko in Žana Perkovska iz Rusije. Cilji seminarja so več knjižnih objav vrhunskih prevodov slovenskih literarnih del na tujem, povezovanje in informiranje prevajalcev, spodbujanje tesnejšega sodelovanja med slovenskimi avtorji, prevajalci, domačimi in tujimi založbami.
Seminarji učinkovitejši od stojnic
Tanja Petrič vodi prevajalske seminarje od leta 2010 in sama prihaja iz prevajalske stroke. V Mariboru je prireditev tretje leto, predtem je bila v Novem mestu v organizaciji založbe Goga in zavoda Situla. Javna agencija za knjigo (JAK) je financer vseh mednarodnih aktivnosti pri nas, povezanih s knjigo, ki se zgostijo te dni. Na seminar se kandidati lahko prijavijo vsako drugo leto, nekateri se tudi vračajo. "Najpomembnejše je mreženje. Pred seminarji prevajalci slovenske literature niso bili povezani, niso se poznali med seboj in niso mogli izmenjevati strokovnih vprašanj, kar jim je danes omogočeno. Nekdo denimo prevaja eno delo v španščino, neki drug prevajalec pa to isto delo v ruščino in lahko izmenjata izkušnje," pravi Petričeva. Mnogi so začeli na seminarjih slovenskega jezika, literature in kulture v Ljubljani, na prevajalske seminarje pa se izbira profesionalne prevajalce, ki imajo za sabo že mnoge kakovostne prevode slovenskih del. "Vsako leto izberemo slovenske avtorje, ki jih na seminarju skupaj prevajajo in se z njimi tudi srečajo. Letos so to bili Nataša Kramberger, Majda Koren in Tadej Golob. Prevedli so daljše odlomke iz njihovih del. Delovne prevode pošljemo mentoricam, to sta bili letos Barbara Pregelj za Krambergerjevo in Korenovo ter Đurđa Strsoglavec, ki je mentorirala delavnico z besedilom Tadeja Goloba. Vseh trinajst seminaristov je prevajalo isti odlomek iz del teh avtorjev, skupaj so lahko trli prevajalske orehe. Mentorji ponavadi izberejo dele teksta, kjer taki orehi so."
Petričeva pravi, da je že kar nekaj oprijemljivih rezultatov prevajalskih seminarjev: od lani se denimo prevaja Groznovilca Jane Bauer v latvijščino. Latvijska prevajalka je bila udeleženka lanskega seminarja. Vsakdo od udeležencev ima za nalogo, kar je razpisni pogoj, da sprocesira objavo enega od odlomkov v enem od tujih medijev - bodisi revialno bodisi na spletu. Udeleženci dobijo na seminarju tudi napotke, kako pristopiti do založnikov. Letos je o tem predavala Renata Zamida, direktorica JAK, ki je predstavila, kako sestaviti knjižno priporočilo za založnika - skorajda marketinško strategijo. Kar nekaj knjig je nastalo v skoraj desetletju seminarjev in izkazalo se je, da so učinkovitejši od kakšnih sejemskih stojnic. Prevajalci delujejo tudi kot agenti ne le pri nas, tudi v tujini. Srečanja z avtorji na seminarjih so zelo pomembna, pravijo vsi udeleženci. Letos je mini fokus posvečen romanskim jezikom, zato več prevajalk in prevajalcev prihaja s teh jezikovnih območij. Pred leti je bil že ruski pa tudi nemški fokus.
Z zanimivo četverico prevajalcev, to so Maria Florencia Ferre, Žana Perkovska, Paula Braga Šimenc in Boštjan Dvořák, sem se pogovarjala med seminarjem.
Maria Florencia Ferre: Brati ni isto kot biti tukaj
Književni prevajalci četrtino časa porabimo za prevajanje, preostalo za iskanje založbe, prepričevanje založnikov, medijev
Žana Perkovska: Zanimiv in eleganten jezik
Paula Braga Šimenc: Morala sem z nekom deliti
Boštjan Dvořák, Slovenec v Berlinu
Na Humboldtovi univerzi predava, po stroki je primerjalni jezikoslovec in v Berlinu je najprej pred šestnajstimi leti uvedel tečaj slovenščine za jezikoslovce. Ob jezikih, vseh mogočih, ga zanimajo tudi metulji. Posebnosti slovenščine so ga zanimale in število študentov je raslo. Interesentov je bilo toliko, da je moral uvesti celo več skupin. Nekateri so kasneje končali študij v Sloveniji.
Začel je s pesmimi očeta, literarnega zgodovinarja. Prevedel je Vojno Petra Mlakarja, za katero išče založnika. Med njegovimi prevajalskimi načrti v prihodnosti so težko prevedljive knjige, zlasti poezija. V Berlinu je prijateljeval s pisateljico Natašo Kramberger, ki je bila letos v središču prevajalskega seminarja. Navdušen je, kako dobro so letos izbrali tri avtorje, ki se po slogu, zvrsti pisanja ne bi mogli bolj razlikovati. "Natašin roman Primerljivi hektarji je nujno prevesti v nemščino," pravi Boštjan, ki namerava med drugim sibirski maraton preteči v poletni opravi. Že tri desetletja ne nosi zimskih oblačil.
