Slovenski knjižni sejem: Prodali manj kot lani, a več kot vsak dan

sta, kr
29.11.2020 16:16
Po besedah direktorja je bila prodaja na spletnem sejmu manjša kot lani, vendar so založbe prodale od 50 do 500 odstotkov več kot ob nesejemskih dneh.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Spletni knjižni sejem ne more nadomestiti živega. V ZDA in Veliki Britaniji se je pokazalo, da po zaprtju knigarn večina bralcev enostavno več ni kupovala knjig.
Robert Balen

Slovenski knjižni sejem se bo danes uradno končal. Ker pa bodo knjigarne zaradi epidemije še naprej zaprte, bodo sejemski del podaljšali do prihodnje sobote, je povedal predsednik upravnega odbora sejma Zdravko Kafol. Kot je poudaril, je sejem že v prvih petih dneh imel več obiskovalcev kot na lanskem sejmu v živo.

Po Kafolovih besedah je prodaja na spletnem sejmu manjša kot na lanskem sejmu v Cankarjevem domu, vendar založbe poročajo, da so v času sejma prodale od 50 do 500 odstotkov več kot sicer ob običajnih, nesejemskih dneh.

Med prednostmi spletnega sejma je Kafol izpostavil večji doseg: knjige so kupovali tudi ljudje iz manjših krajev, za knjigo leta so glasovali iz tujine, Schwentnerjev nagrajenec je prejel več kot tisoč čestitk, kar je desetkrat več, kot bi jih sicer, pogovor s pisateljem Tadejem Golobom si je ogledalo 3000 ljudi, je naštel. Ob tem je poudaril, da je sejem minula leta bolj veljal za ljubljanskega, zdaj pa upravičuje ime slovenski.

Prav to prednost bodo ohranili tudi pri poznejših sejmih v živo, ki jih bodo podprli s spletno platformo. Poznavalec knjižnega trga Miha Kovač je ocenil, da smo se letos naučili, da bi bilo smiselno v prihodnje zanimive sejemske dogodke ponuditi tudi na spletu, kjer bi bili dostopni tudi pozneje. Ogledali pa bi si jih lahko tudi tisti, ki ne bi prišli na sejem.

Spletna prodaja knjig po Kovačevem mnenju ne more nadomestiti prodaje v živo. Ob tem je predstavil primer velikih knjigarn v Veliki Britaniji in ZDA, kjer se je pokazalo, da ob njihovem zaprtju večina bralcev preprosto ni več kupovala knjig. Zato spletnega sejma ne vidi kot nadomestek živega, temveč bolj kot letošnji "izhod v sili".

Poleg sejemskega dela, na katerem se je predstavilo 97 založb, je sejem ponudili več kot 100 spletnih dogodkov, od katerih so jih skoraj 30 prenašali ob določenem času prek spleta.

Založniška akademija je ponudila okroglo mizo Založništvo v Evropi in Sloveniji v času korone ter pogovor Skrivnost norveškega knjižnega uspeha. V okviru sejma je potekal tudi pogovor o prihodnosti knjižnih sejmov.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta