V začetku tedna so kulturni akterji objavili javno pismo ministru za kulturo, danes dopoldan pa so o problematiki, ki jo obravnava pismo, poglobljeno govorili še na spletnem srečanju.
Eden od govorcev, režiser Jure Novak, ki je predstavil položaj samozaposlenih, je rekel, da bo kratek, ker "se dosledno že mesece ponavljamo". Ampak ponavljanje je edino, kar kulturnemu sektorju preostane, se zdi, saj se problemi ne rešujejo, temveč kopičijo. Spletni dogodek je usmerjala umetnostna zgodovinarka dr. Beti Žerovec, sama je predstavila tudi enega od osrednjih problemov delovanja ministrstva, kadrovanje direktorjev zavodov v kulturi. Na primeru razpisa za direktorja Moderne galerije je demonstrirala prilagajanje pogojev in nižanje standardov: prej je moral kandidat predložiti program, zdaj zadošča "vizija", zahtevana izobrazba je bolj ohlapna (ob tem pa ministrstvo širi neresnice o "zglednih tujih primerih") ... Jure Novak pravi, da ministrstvo za kulturo prakticira tri taktike: zanika težave, zastranjuje in izkrivlja fakte. Odkrita retorika ministra Simonitija je "preveč jih je", "žrtve bodo", "vsi ne bodo preživeli". Rad se pohvali, da da ministrstvo za samozaposlene deset milijonov na leto, ne slišimo pa, da gre samo za zaposlene na ministrstvu (brez pridruženih služb) šest milijonov evrov na leto.
Filmski režiser Matevž Luzar je jedrnato orisal problem slovenskega filma. "Slovenski film je letos v najhujši krizi, odkar obstaja." Ne le od leta 1991, ampak od Štiglica ali tudi od prvega nemega celovečerca V kraljestva zlatoroga iz leta 1931. Država ne potrdi izplačila za pogodbe, ki so bile podpisane v letih 2018, 2019 in 2020. Ne morejo se končati filmi za nazaj in ne začeti novi. 1400 ljudi, ki delajo v slovenskem filmu, je, skupaj z družinami, brez sredstev. 33 različnih filmskih projektov čaka na potrditev na vladi, med njimi tudi koprodukcije. Blokada bo imela posledice tudi v mednarodnem sodelovanju.
O Metelkovi 6 sta spregovorila nekdanja ministrica za kulturo Majda Širca in dr. Iztok Šori, direktor Mirovnega inštituta. Trenutno stanje stvari je takšno, da je ministrstvo za konec meseca sicer napovedalo sestanek z najemniki in da jim namerava ponuditi nadomestne prostore, vendar pa, pravi Šori, Metelkove 6 ne nameravajo zapustiti. "Naše sporočilo je, da stavbe ne bomo zapustili in se bomo skupaj borili za te prostore," je rekel Šori. Oba s Širco sta izpostavila ideološke razloge za onemogočanje nevladnega sektorja.
O spreminjanju pravilnika o strokovnih komisijah pa tudi o obravnavanju samozaposlenih je spregovorila dr. Kaja Kraner, samozaposlena v kulturi in članica strokovnih komisij za samozaposlene in za vizualne umetnosti. Etnolog in kulturni antropolog dr. Božidar Jezernik je ilustriral Marxovo tezo, da se zgodovina ponavlja kot tragedija in potem kot farsa s priliko o politično nastavljenem ravnatelju Narodnega muzeja v začetku 20. stoletja. Zgodovinar dr. Rok Stergar in direktorica Muzeja narodne osvoboditve Maribor dr. Aleksandra Berberih Slana sta govorila o načrtovanem Muzeju osamosvojitve Slovenije. "Ministrstvo naj se osredotoči na svoje delo, za zgodovino pa bomo skrbeli zgodovinarji in obstoječi muzeji," pravi Berberih Slana.
"Gostja presenečenja" (njen prispevek ni bil napovedan) je bila Alenka Pirman, kot samozaposlena v kulturi in s kariero v nevladnem sektorju je tokrat "zagovarjala javne zavode". In sicer tiste, ki se najboljše mednarodno povezujejo. Analiza korelacij med mandati direktorjev nacionalnih muzejev in črpanjem evropskih sredstev je pokazala, da so po količini in kakovosti mednarodnih sodelovanj med nacionalnimi muzejskimi institucijami na prvem mestu Muzej za arhitekturo in oblikovanje, Moderna galerija, Slovenski etnografski muzej in Muzej novejše zgodovine Slovenije. Torej prav tisti muzeji, ki jim zdaj ministrstvo reže glave. (Tega ni rekla Alenka Pirman, to je dodatek poslušalke in poročevalke.)