Temu se reče "prebrati celega Cankarja"

Na uprizoritvenem polju je po dobrih začetkih praznovanja s Pipanovimi Hlapci in Milerjevim Pohujšanjem v dolini šentflorjanski praznično leto srečno pripeljal h koncu (najnižjo točko Cankarjeve sezone namerno ignoriramo) z dvema predstavama režiser Žiga Divjak. Hlapec Jernej je nadaljeval "tradicijo" predhodnih avtorskih projektov režiserja -Tik pred revolucijo, Človek, ki je gledal svet, 6 - tako, da je hlapca brez pokojninskega zavarovanja nadaljeval s sodobnimi prekarci brez socialnih pravic. Ob zori prekinja ta niz izvorno neliterarnih uprizoritvenih tekstov, avtor besedil ostaja Ivan Cankar.
Vsaka doba ga bere na sebi lastne načine, branje Katarine Morano, ki je podpisana kot avtorica priredbe - in sklepamo, tudi izbora besedil - pa se zdi to, kar lahko najboljšega prispeva naš čas. Po večinskem poudarjanju že ničkolikokrat izpostavljenega eksplicitno družbenokritičnega v Cankarjevi literaturi sta ta izbor in uprizoritev študija "razrednega boja" od znotraj, študija političnega skozi intimno hrepenenje in trpljenje malega človeka, ki ga v predstavi vidimo, doživimo prav zato, ker nam ga ne servirajo skozi predvidljivi diskurz.