Matjaž Turk, po rodu iz Metlike, je v Ljubljani najprej doštudiral arhitekturo in zatem še gledališko igro na AGRFT. Od leta 1969 je dobro desetletje ustvarjal kot scenograf in igralec v tedanjem Primorskem dramskem gledališču, v obdobju, ko se je to gledališče profesionaliziralo, so med drugim zapisali pri MGL.
Potem ko je odigral več manjših vlog, je sledilo obdobje, v katerem so ga režiserji vabili tudi v druga gledališča. Leta 1967 je igral Pjotra v Ivanovu A. P. Čehova, ki ga je na odru SNG Drama Ljubljana režiral eden najprominentnejših režiserjev Bojan Stupica.
Od leta 1979, ko se je pridružil ansamblu MGL, pa do upokojitve leta 2006 je na odru MGL ustvaril več kot šestdeset vlog. V svojem igralskem izrazu je bil izjemno raznolik, saj so mu bile zaupane vloge tako iz klasičnega repertoarja kot tudi iz sodobnih del.
S svojo markantno odrsko pojavo je obogatil marsikatero dramo, vendar se je enako dobro znašel tudi v komedijah, kar navsezadnje potrjuje tudi Severjeva nagrada, ki jo leta 1976 prejel za vlogo Pingleta v Feydeaujevem Hotelu svobodne menjave.
Bil je eden tistih igralcev, ki je znal prepričljivo in pretresljivo učlovečiti male ljudi, torej tiste, ki zrcalijo posledice tragičnih zamahov dramskih velikašev. Mojstrsko je izklesal mimobežne odrske podobe ljudi z roba družbe, razrvanih pijancev, vaških posebnežev, nabritih burkežev in briljantnih norcev. V spominu ostaja njegova vloga Poševnega človeka iz Flisarjeve drame Kaj pa Leonardo? v režiji Dušana Mlakarja, s katerim je pogosto sodeloval.
Svoj igralski pečat je pustil tudi v filmih, v katerih je, tako kot na odrih, igral vloge tistih, ki so na milost in nemilost prepuščeni toku zgodovine.
Matjaž Turk je bil igralec širokega spektra, izjemno izobražen in scela predan gledališču, kolegialen, skromen in omikan človek, ki se ni nikoli pritoževal, čeprav je bil velikokrat po krivici spregledan in pozabljen - tako kot liki, ki jih je ustvarjal na odru in v filmu, so še zapisali pri MGL.
