Mariborski GT22, inter(trans)disciplinarni laboratorij, ki povezuje umetnost, kulturo, urbane športe in življenje, je bil na včerajšnjem posvetu o prostorih za nevladne organizaciji v kulturi, ki ga je organizirala Asociacija, predstavljen kot primer dobre prakse. Mariborski umetniški in drugi kolektivi so ob "mestnem programu za kulturo, ki je ostal le črka na papirju", našli rešitev v zasebnem najemu, je pojasnil Uroš Kaurin. Zadnjih osem let na vsake tri leta podaljšujejo najemno pogodbo za prostore v samem centru mesta, a po izjemno ugodni ceni. "Dogovor je najprej temeljil na tem, da smo namesto najemnine v prostor usmerili določene investicije in vložili v obnovo, kar je nato prineslo tudi uspehe ustvarjalcev, ki delujejo v prostorih, in vse več obiskovalcev. Sedaj se v vsakem obdobju najemnina nekoliko poviša in to predstavlja določeno negotovost, saj ne vemo, za koliko se bo dvignila naslednjič," je poudaril, a gre še vedno za gentlemanski dogovor in netržno ceno. "Zaslugo za to imajo Miha Horvat in drugi, ki so lastnika prepričali, da soustvarja to mecensko zgodbo." Uroš Kaurin je dodal, da so podobno rešitev našli po mačehovskem odnosu občine tudi v društvu Hiša in združenju CAAP. Oboji so po prekinitvi najemne pogodbe z občino našli prostore za delovanje, ki so v zasebni lasti in so jih najeli.
Sodelujoči na posvetu so sicer opozorili, da so cene najema v Mariboru vsaj dvakrat nižje od Ljubljane, ki je dražja tudi od Trsta. "Četudi Maribor z novim županom vehementno stopa po poti gentrifikacije, imamo za zdaj zagotovo srečo, da nismo še v celoti tam," je mariborski umetnik poudaril tudi pomen sodelovanj z javnimi zavodi, v njihovem primeru predvsem z mariborskim lutkovnim gledališčem.
Raje dobiček kot javno dobro
Z mnogo manj prijazno situacijo so soočeni umetniki in ustvarjalci v Ljubljani. Iz prostorov v Kersnikovi se morajo izseliti umetniki in kolektiv Foruma Ljubljana, do 14. januarja imajo čas za izpraznitev prostorov nekdanje Tobačne tovarne ustvarjalci, ki jih povezuje produkcijska platforma Poligon. "Po šestih letih, ko smo delali dobre stvari za celo mesto in ponudili nekakšen odgovor na prekarizacijo, nismo odnehali. Mečejo nas ven," je rekla Eva Matjaž. Spomnila je, da tako občina Ljubljana pod županom Zoranom Jankovićem kot država nista izkoristili možnosti, da bi uveljavili predkupno pravico za prostore nekdanje tovarne, s čimer bi se lahko dolgoročno zagotovilo prostore za delavce in delavke v ustvarjalnih panogah. Tako bo izgubilo prostor za delo in ustvarjanje več kot 100 ljudi, od inženirjev do umetnikov, in številne skupnosti, ki so prostor uporabljale za srečanja in dogodke. Eva Matjaž je opisala občutek, da postaja vse tako drago, da si ljudje ne morejo privoščiti niti več delati. "Lahko se sprašujemo, kje naj ljudje ustvarjajo, a vprašanje je tudi, kje naj spijo," je poudarila. Gre zgolj za drugi obraz prostorske stiske, ki je posledica kapitalistične logike, če ta prevzame vodenje javnih politik. Tako se opusti naloge zagotavljanja javnih koristi za prebivalce v imenu večje kratkotrajne dobičkonosnosti drugih izbir.
Da to ni naključno, je pojasnila Senka Šifkovič Vrbica iz pravno-informacijskega centra, ki je pripravila analizo začasne rabe nepremičnin v javni lasti. Po njenih besedah zakonodaja občine zelo jasno usmerja k prodaji premoženja. "Neprofitno oddajo nerabljenih prostorov društvom predvideva šele kot zadnjo možnost," je dejala pravnica. Sociolog z Inštituta za politike prostora Aidan Cerar je spomnil na staro modrost, da potrebuje mesto stare hiše, da se lahko razvijajo nove ideje. "Za uspeh novih idej so nujni poceni in raznovrstni produkcijski prostori." Opisal je, kako se logika oblasti spreminja v času krize ali gospodarske rasti: če želijo med krizo polniti in oživljati opuščene prostore, vidijo v času rasti v njih zamujeno priložnost, da bi zaslužili več. "Vendar je naloga javnih oblasti tudi preprečevanje špekulacij in namenjanje prostorov za javno koristne in ne le najbolj dobičkonosne aktivnosti," je opozoril sociolog.
"Odziv mestnih oblasti je, da prostorski problemi ne obstajajo. A to pomeni, da verjetno ne obstajamo niti mi, ki te probleme imamo"