Petdnevne delavnice, ki se odvijajo v avgustu in končajo novembra, so se zaključile s predavanjem hrvaške scenaristke Jelene Paljan. Filmska ustvarjalka je bila med drugim tudi odločala, katere kratke filme je sofinanciral Hrvaški avdiovizualni center. "V zadnjih štirih, petih letih, kar hrvaški kratki filmi doživljajo izjemne uspehe na mednarodnih festivalih, ni nič naključnega," pravi. "Napačno je, če se kratki film razume le kot vajo za celovečerca. So zgodbe, ki se jih lahko pove in ki so povedane najboljše v formi kratkega filma," je prepričana Jelena Paljan.
Brez dobrega scenarija ni nič
To dokazuje tudi izkušnja filmske režiserke in scenaristke Maje Prettner, avtorice celovečernih dokumentarnih in igranih filmov, ki je lani prijavila svoj scenarij na Kratko sceno. "Vedno koristi, če lahko svoje delo predebatiraš in pregneteš skupaj z drugimi filmskimi ustvarjalci," pravi avtorica. Po scenariju, ki ga je dokončala tudi na Kratki sceni, je posnela kratki film Biba, se letos udeležila Belinale Talents, Biba pa je bil predvajan na Festivalu slovenskega filma.
Idejni snovalci scenarističnih delavnic za razvoj kratkega filma Kratka scena so člani ekipe Enabanda, ki pri tem sodeluje z društvom Kraken, organizatorjem ljubljanskega festivala kratkega filma, ki poteka v avgustu. Letos pa so se povezali tudi z Zvezo društev slovenskih filmskih ustvarjalcev, Društvom slovenskih režiserjev, Javnim skladom za kulturne dejavnosti in festivalom Liffe. "Vemo, da je dober scenarij predpogoj za vse – tako za pridobitev financiranja in producenta kot za končni vrhunski izdelek," pojasni Marko Kumer – Murč, producent in režiser pri društvu Enabanda. Spomladi zbirajo prijave, med katerimi organizatorji Kratke scene nato izberejo od pet do sedem scenaristov, ki se udeležijo avgustovskih in novembrske delavnice.
Režiser Peter Cerovšek opiše Kratko sceno kot začetek ustvarjalnega sklopa, ki omogoči, da čez leto ali dve kratki filmi dočakajo tudi odziv gledalcev na platnu festivalov – tudi ljubljanskega. "Vsako leto delavnice nadgrajujemo in se skupaj učimo, kako bi jih lahko izvedli še bolje, naredili še dodaten korak naprej," je opisal željo, da se v prihodnje povežejo tudi s scenaristi, producenti in filmskimi profesionalci v celotni balkanski regiji. Hkrati upajo, da bo po letošnji odsotnosti naslednje leto, kot je prvi dve leti, pri podpori Krate scene sodeloval tudi Slovenski filmski center.
Smerokaz v vrhunskost
Producentka in ena od organizatorjev Kratke scene Katja Lenarčič pojasni, da mladi ustvarjalci pogostokrat ostanejo sami, četudi imajo odličen scenarij - preprosto ne vedo, kako in v katero smer narediti naslednji korak. "Naša želja je nadgrajevati kvaliteto scenarijev in ponuditi sodelujočim znanja tudi o tem, kako predstaviti projekte producentom," opisuje zaključek delavnic, ki ga od lani zastavijo kot srečanje in poskusno predstavitev projekta kratkega filma udeležencev delavnic producentom. Drugi film, ki je doživel realizacijo iz lanskih delavnic, je kratki film Kristjana Krajnčana, trenutno v postprodukciji. Dejstvo, da med več desetimi scenariji izberejo le pet do sedem udeležencev, omogoči tako sodelovanje, a tudi potrebno individualno delo z mentorji, ki so vrhunski strokovnjaki v evropskem prostoru. Letos je delavnice vodil Wim Vanacker, priznani filmski ustvarjalec iz Belgije, ki je tudi v komisiji za tekmovalni program kratkega filma filmskega festivala v Cannesu.
Lina Eržen, ena od letošnjih šestih udeležencev Kratke scene, se spomni, da je prišla na delavnice prepričana, da je njen scenarij končan. "A skozi skupno debato in pogovore s profesionalcem, ki je prebral že številne scenarije in ima mnogo izkušenj s filmi, ugotoviš, da lahko greš še dlje in narediš stvari še bolje. Pozornost, ki jo omogoča sedanji format delavnic in vrhunska strokovnost, sta res izjemno dobrodošla," je bila zadovoljna ob zaključku.
Namesto serije ali skeča bi lahko pogledali kratki film
