Jasna Marin
Rastlinjake v grobem ločimo glede na material, s katerim so prekriti. Če so izdelani iz steklene ali trše kritine, denimo polikarbonatne, jih imenujemo steklenjaki, tiste, ki so prekriti s folijo, pa plastenjaki.
Čemu bo namenjen
Preden se odločite za nakup in postavitev rastlinjaka, morate natančno vedeti, čemu bo namenjen. Če ga nameravate uporabljati zato, da boste lahko spomladi nekoliko prej začeli obirati papriko, paradižnik in bučke ter nato pozimi podaljšali sezono sveže zelenjave, bo zadostoval že preprost plastenjak z enoslojno folijo.
Razlike med materiali
Stekleni rastlinjaki so seveda med najdražjimi, da pa bi bili kar se da vzdržljivi, morajo biti iz kaljenega stekla.
Tudi rastlinjaki iz polikarbonata so v višjem cenovnem razredu, ker gre za zelo vzdržljiv material, njegova debelina in izvedba pa odločata o tem, kolikšni sta toplotna prevodnost in trdnost rastlinjaka.
Med najcenejše spadajo rastlinjaki, ki so prekriti s folijo. Na izbiro imamo več vrst folije. Ta zaradi temperaturnih nihanj, vremenskih vplivov in sončnih žarkov z leti postaja manj prosojna, in če ni UV-stabilizirana, zaradi mraza kmalu razpoka. Zato je pomembno, da izberemo kakovostno folijo z UV-zaščito, priporočljivo je tudi, da je protirosna in difuzna.
Kaj pa konstrukcija?
Konstrukcije rastlinjakov so lahko iz lesa, plastike, pocinkanih cevi, najpogosteje pa so iz aluminija, ki velja za enega najmanj občutljivih in hkrati najbolj vzdržljivih konstrukcijskih materialov. Glede na to, kako velik je rastlinjak in iz kakšne konstrukcije je, se odločite, ali bo rastlinjak postavljen na betonskih temeljih, vkopan v zemljo ali zgolj s palicami utrjen v tla - takšni so po navadi manjši plastenjaki, ki jih lahko prestavljamo po vrtu.
Prednosti rastlinjakov
Rastlinjaki ponujajo kar nekaj vidnih prednosti pri gojenju rastlin. Praviloma lahko v rastlinjaku začnemo obirati paradižnik, papriko, kumarice in bučke približno tri tedne prej, kot to dopušča vrt. Prav tako lahko za več tednov podaljšamo sezono. Dodatna prednost rastlinjaka je, da so rastline v njem sorazmerno dobro zaščitene pred zunanjimi vplivi:
• padavinami - tudi točo, če ta ni tako močna, da raztrga folijo ali preluknja plošče,
• vetrom,
• delno tudi pred boleznimi in določenimi škodljivci, zlasti divjadjo.
Seveda popolne zaščite pred boleznimi in škodljivci ni, ker že denimo s prehodom iz okuženega vrta v rastlinjak lahko prinesemo kakšne neželene trose krompirjeve plesni ali druge bolezni, uši, bele mušice in še kakšni škodljivci si hitro utrejo pot skozi okna, vrata in špranje, če jim le kaj zadiši.
Kdaj ogrevanje
Če potrebujete rastlinjak za gojenje sadik ali prezimovanje občutljivejših posodovk, bo vsekakor treba poskrbeti za čvrstejšo konstrukcijo in ogrevanje rastlinjaka, da bodo toplotne izgube manjše, pa je priporočljivo izbrati steklenjak iz dvoslojnega polikarbonata ali iz stekla.
Obvezno prezračevanje
Vsak rastlinjak mora omogočati prezračevanje. Praviloma zadostuje, če okna in vrata, ki so namenjena za prezračevanje, obsegajo 20 odstotkov zunanjega ovoja rastlinjaka. Okna so lahko v obliki loput na vrhu rastlinjaka, še primernejše je odpiranje bočnih stranic rastlinjaka, ki omogočajo hitro prezračevanje. Z izmenjavo zraka v prostoru omogočimo, da se iz rastlinjaka izloči vlaga (kondenz), in preprečimo pregrevanje, kajti če je sončno in je zunanja temperatura okrog 15 stopinj Celzija, se lahko v zaprtem rastlinjaku ta povzpne tudi krepko nad 30 stopinj. V poletnih mesecih so temperature še višje, zato je takrat priporočljivo, da rastlinjak senčimo - v ta namen uporabimo posebno senčilno mrežasto tkanino, ki jo lahko položimo na kritino (pri manjših rastlinjakih), ali jo razprostremo v notranjosti rastlinjaka. Ta mreža zmanjša svetlobno prepustnost, zato se prostor manj segreva.
Pozornost ni nikoli odveč
- Da se plastenjak pozimi ne bi sesedel pod težo snega, je treba sneg sproti previdno otresti s folije, pri čemer si pomagamo z omelom. Lahko pa v rastlinjaku pozimi prižgemo termogen ali pečko in bo sneg sam padel s strehe.
- Zračenje je izjemno pomembno, da se v rastlinjaku ne nabira vlaga, ki lahko spodbudi bolezni, in da preprečimo pregrevanje.
- Vsak rastlinjak mora biti pričvrščen v tla - veliki so običajno zabetonirani v tla, manjši pa vkopani in/ali ustrezno zasidrani, kar zagotovi večjo trdnost in manjšo verjetnost, da rastlinjak poškoduje veter.
- Pri plastenjakih mora biti folija privijačena ali z letvico vpeta v utor profila, da ostane napeta in je veter ne raztrga.
- Tudi majhni prenosljivi rastlinjaki so zelo koristni za vrt, ker dajejo zaščito rastlinam, poleg tega jih lahko prenesemo na drugi del vrta in tako omogočimo lažje kolobarjenje.
Primerna lokacija
Rastlinjak naj bo postavljen tako, da se dobro vključuje v celoten vrt. Naj bo na zavetnem, nezasenčenem mestu. Mesto, kamor boste postavili rastlinjak, naj bo ravno in dobro utrjeno, da kasneje ne bo prihajalo do poškodb. S tal odstranite plevel.
Za kar najboljši izkoristek sonca naj bo sleme rastlinjaka postavljeno v smeri sever-jug, lahko tudi severozahod-jugovzhod.
Rastlinjaka ne postavljajte pod drevesa ali v neposredno bližino dreves, ker bodo ta ustvarjala senco, listje in morebitne odlomljene veje pa bi ga lahko poškodovali.
