Spomladanske trajnice, ki so od daleč videti kot pisane blazine, so nezahtevne rastline, njihova največja odlika pa je, da se, če imajo ustrezno rastišče, vsako leto razraščajo in nas presenetijo s prekrasnimi cvetovi. Silno primerne so za strmine ali vsaj delno nagnjene terene, zlasti če želimo imeti nizkorastočo rastlinsko združbo. Mnogi jih sadijo tudi v škarpnike in na skalnjake, vsekakor pa jih je priporočljivo kombinirati s pritlikavimi grmiči in poletnimi ter jesenskimi trajnicami, da ko spomladanske rožice odcvetijo, na gredah postane aktualno drugo cvetje.
{api_embed_photo}655633{/api_embed_photo}
Pomladansko sajenje
Primerno obdobje za zasajanje blazinastih trajnic je pomlad (april, začetek maja), da rastline po sajenju še nekaj časa cvetijo. Dokler se korenine dodobra ne vrastejo v zemljo, jih po dva- do trikrat tedensko zalijemo, kasneje zalivamo redkeje. Sicer lahko omenjene rastline sadimo tudi jeseni, vendar bo na cvetove treba počakati do naslednje pomladi. Pomladne trajnice je po odcvetu priporočljivo nekoliko porezati, prav tako jim bo dobro delo, če na tla okrog njih nasujemo zastirko iz lubja, da preprečimo razraščanje plevela, obenem pa se tla pod lubjem spomladi hitreje segrejejo kod drugod, kar spodbudi zgodnejše cvetenje.
{infobox-gray_full}159664{/infobox-gray_full}{api_embed_photo}655640{/api_embed_photo}
Raznolikost lepote
Med nizkimi pomladnimi trajnicami, ki jih zavoljo njihove nezahtevnosti in prikupne rasti najpogosteje sadimo na vrtove, najdemo zlasti avbrecijo, plamenko, kamnokreč, pečnik in grenik. Pa poglejmo, kam jih lahko posadimo in kako jih razmnožujemo, da bodo grmički številnejši in bolj bujne rasti:
Avbrecija (Aubrieta) spada med zimzelene plazeče se gomilaste trajnice z vijoličnimi in lila cvetovi, ki jih lahko sadimo na brežine, kamnite zidove in skalnjake. Najbolje uspevajo na sončnih rastiščih v dobro odcednih tleh. Takoj po cvetenju jih je treba močno obrezati, da spodbudimo kompaktno rast in vnovično cvetenje v prihodnjem letu. Rastline lahko sami doma razmnožimo, tako da poleti ali zgodaj jeseni porežemo potaknjence in jih vtaknemo v zabojček, napolnjen s substratom za potikanje.
{api_embed_photo}655631{/api_embed_photo}
Iglasta plamenka (Phlox subulata) je zimzelena gomilasta trajnica, ki ima drobnim iglicam podobne lističe. Barvna paleta obsega belo, rožnato, lila, svetlo modro in še dvobarvne variante. Za rast potrebujejo sončno ali polsenčno lego ter rodovitna, vlažna in dobro odcedna tla. Razmnožujemo jih spomladi ali poleti s potaknjenci iz necvetočih poganjkov.
{api_embed_photo}655630{/api_embed_photo}
Kamnokreč (Saxifraga) je izjemna okrasna rastlina za osončene predele vrta in za skalnjake. Oblikuje nizke blazinaste grmiče, spomladi pa se nekaj centimetrov nad zimzelenimi listi razprejo temno rdeči ali beli čašasti cvetovi. Množimo jih jeseni s semeni ali spomladi z mladimi rastlinicami, ki razvijejo koreninice ob glavni listni rozeti.
{api_embed_photo}655632{/api_embed_photo}
Obmorski pečnik (Armeria maritima) je pritlikav polgrmič s travi podobnimi gručastimi listnimi rozetami in zanimivimi glavičastimi socvetji, ki so navadno živo do svetlo rožnate barve. Za rast potrebujejo sončno rastišče in dobro odcedna tla. Rastline množimo s potaknjenci, ki jih pripravimo poleti, ali pa ob koncu cvetenja poberemo semena in jih spomladi posejemo.
{api_embed_photo}655634{/api_embed_photo}
Vednozeleni grenik (Iberis sempervierens) spomladi nad temno zelenimi listi oblikuje glavičasta bela socvetja. Rastlina ima razmeroma dolge poganjke, ki v višino zrastejo do 30 cm. Da bi ohranili strnjeno rast, rastlino po cvetenju porežemo. Grenik sadimo na sončno rastišče v dobro odcedna tla, razmnožujemo pa ga spomladi s semeni ali poleti z delno olesenelimi potaknjenci.
{api_embed_photo}655635{/api_embed_photo}
