Rastline so del narave, zato v prostor vnesejo svežino in življenje. Z majhnimi rastlinami lahko na preprost, vendar učinkovit način ustvarimo prijetno praznično vzdušje. Največ veselja bo doma zavladalo, če se krašenja stanovanja lotimo skupaj z otroki in jim za začetek prepustimo izbiro osnovne barve. Bo osnova bela kot sneg ali rdeča kot Božičkov plašč? Ko je sprejeta odločitev, se skupaj lotimo dela. Praznični prizor lahko ustvarimo na okenski polici ali na omarici v predsobi. Tja položimo vato, ki bo ponazarjala belino zasnežene zime, namesto pravih drevesc pa naj otroci v praznično deželo namesto drevesa postavijo božično zvezdo pa vejice božjega drevca in pomanjšane Božičkove pomočnike.
Iz domačih logov
Kdor ima veselje, lahko vse leto nabira lubje, storže, mah, oreške in druge naravne plodove, jih nato suši, obdela in pred prazniki zgolj še dodela. Tudi posušene limonine in pomarančne rezinice, janeževe zvezdice, cimet in druge začimbe so čudovita popestritev za praznično dekoracijo, zagotovo pa brez sijaja ne gre. Pogosto bo zadostovalo že, če nekaj plodov, recimo orehe ali storže, nežno poprhamo z zlatim sprejem, da ob soju svečke čarobno zasijejo. Lahko pa v dekoracijo vključimo tudi nekaj sijočih krogel, ki bodo pridale k mikavnosti okrasja.
Barvitost z majhnimi rastlinami
Namesto velikih si lahko to zimo v stanovanju omislimo majhne rastline, ki so otrokom velikokrat precej bolj prikupne od velikih. Majhne rastline so idealne za drobne ročice in spodbudijo otroško domišljijo: božična zvezda se lahko nenadoma prelevi v pravljično drevo, storži dobijo vlogo hudomušnih prebivalcev zasnežene pokrajine, sijoče dekorativne kroglice pa ponazarjajo svetilke v temi. In kaj vse lahko naredimo? Na velik pladenj lahko postavimo mini ciklamo, mini božično zvezdo in majhne božične kaktuse, v lončke vtaknemo barvaste vejice in na vršičke pritrdimo zvezdice. Na dno pladnja lahko nasujemo orehe, zvezdice, okrasna jabolka. Zelo zanimiv je lahko tudi venček, ki ga izdelamo tako, da v obod cvetličarske gobe vtaknemo vršičke azaleje, božičnega kaktusa, božične zvezde (če božični zvezdi odrežemo vejico, odrezani del obvezno pridržimo nad plamenom sveče, da se preneha izločati mleček), eševerije, mulenbekije, macesnovih storžkov ... Poglejmo še, kako je treba oskrbovati rastline, ki so tipične za božično obdobje, da bodo dolgo časa krasile stanovanje.
Božična zvezda
Za dolgotrajno cvetenje potrebuje rastlina svetlo mesto (vendar ne neposrednega sonca) s temperaturo 16 do 18 stopinj Celzija. Postavimo jo lahko na okensko polico ali v bližino okna, pri tem pazimo, da se listi ne bodo prislanjali ob hladno šipo. Božična zvezda je občutljiva za nizke temperature, prepih in sušo, zato je ne postavljajmo v bližino vhodnih vrat ali okna, skozi katero zračimo prostor. Zalivamo jo, ko se zgornja plast prsti v lončku posuši, in kakšnih deset minut po zalivanju vselej odlijemo vodo, ki steče v podstavek, kajti zvezda ne mara zastajanja vlage. Za zalivanje uporabimo mehko vodo, segreto na 24 do 30 stopinj Celzija. Enkrat mesečno jo pognojimo s tekočim gnojilom za cvetoče lončnice. Ko ovršni listi izgubijo privlačen videz, nekateri rastlino odvržejo, lahko pa jo ohranimo in presadimo v mešanico šote, komposta in listovke ter porežemo na tri do pet poganjkov, ki naj merijo približno 15 centimetrov. Rastlina bo kmalu pognala nove liste in se bujno razrasla. Od pomladi do jeseni jo zmerno zalivamo in občasno pognojimo. Da bi do naslednjega božiča znova oblikovala barvite liste, bo treba božično zvezdo septembra začeti temniti.
Božični kaktus
Božični kaktus zalijemo, ko je vrhnja plast prsti suha. Pazimo, da v lončku ne bi zastajala vlaga, ker bi ta lahko povzročila gnitje korenin. Lončnice ne postavljajmo neposredno na sonce, navsezadnje je tudi v naravnem okolju vselej v senci listov večjih dreves. Najprimernejše za božični kaktus je jutranje sonce, poleti pa ga lahko postavimo ven v senco. Listni členki so krhki, zato rastline ne prestavljajmo prepogosto. Zelo občutljiv je za prestavljanje med cvetenjem; takrat selitev zanj pomeni šok in lahko kaj hitro odvrže popke in cvetove. Po odcvetu odstranimo cvetove in malce potrgamo listne členke, da se rastlina razbohoti. Odtrgane členke lahko potaknemo v substrat in iz njih vzgojimo mlade rastline. Sicer pa božični kaktus presajamo vsako drugo ali tretjo pomlad v šotno prst, pomešano s humusom in kremenčevim peskom. Če nima lepe rasti, v avgustu in septembru rastlini porežemo vse šibke mlade poganjke, da se zgosti in okrepi. Ob pravilni negi lahko božični kaktus doseže starost tudi do 20 let.
Ciklama
Ime ciklama (Cyclamen) izvira iz grške besede kyklo, kar pomeni krog in se najbrž nanaša na okrogli gomolj. Domovina divjih ciklam je Sredozemlje, pravzaprav jih najdemo vse od Španije do Irana. V naravi uspevajo v kiselkastih tleh in v senci. Cvet nekoliko spominja na čašo, od tod pravzaprav izvira slovensko ime za ciklamo - korček. Za nakup so najprimernejše ciklame z enakomerno razporejenimi in zdravimi listi ter s številnimi cvetnimi popki, ki zagotavljajo, da bo rastlina dolgo cvetela. Ciklama ne sme biti neposredno izpostavljena soncu. Najbolj ji ustrezata severovzhodna ali vzhodna lega in prostor s temperaturo okrog 16 stopinj Celzija. Zalivamo jo takrat, ko zgornja plast prsti postane vidno suha, pri tem pa pazimo, da ne bi zalili gomolja in listov, kar bi lahko povzročilo gnitje. Odvečno vodo v podstavku najkasneje pol ure po zalivanju odlijemo. Rumene liste in stare cvetove sproti previdno odstranimo. Ko cvetovi in listi odmrejo, gomolja ne zavržemo, le zalivati prenehamo za kak mesec ali dva.