Jasna Marin
Z urejenimi potmi povežemo vhodni del hiše z dovozom, garažo, cesto, bivalnim vrtom. Včasih večjim sledijo še manjše poti, ki nas popeljejo do zanimivih gredic, vrtnega paviljona, bazena ... Seveda ni nujno, da so obstoječe poti vedno tudi najkrajše, vendar pa je pomembno, da so speljane tako, da jih bomo brez pomisleka uporabljali.
{api_embed_photo}655588{/api_embed_photo}
{infobox-gray_full}159644{/infobox-gray_full}
{api_embed_photo}655586{/api_embed_photo}
Najpogostejši tlakovci
Vrtne poti so lahko iz različnih materialov in med temi se največ ljudi odloča za tlakovce. Navadno ob besedi tlakovci pomislimo na betonske, čeprav so tlakovci lahko tudi iz keramike, opeke, umetnega materiala, kamna ali lesa. Njihova skupna značilnost je, da so iz elementov določenih dimenzij in da jih polagamo enega ob drugega in tako pokrijemo talno površino.
Za glavne poti okrog hiše izberimo trdne in trpežne materiale. Uporabimo lahko bodisi enak material kot na dovozni poti ali pa drugačnega, obvezno pa mora ta zagotavljati varen korak brez zdrsov. Za manj izpostavljene lege lahko izberemo bolj krhke materiale, kot denimo kamnite ploskve, keramiko, ki jih pogosto najbolje polagamo na togo betonsko podlago, medtem ko je za izpostavljene in bolj obremenjene poti priporočljivo izbrati trdnejša gradiva z grobo teksturo, recimo betonske tlakovce, da ob dežju in snegu tla ne bodo spolzka.
{api_embed_photo}655540{/api_embed_photo}
{api_embed_photo}655587{/api_embed_photo}
Dimenzije poti
Splošno pravilo veleva, naj bo glavna pot, ki pelje do vhoda v hišo, široka najmanj 120 cm, da omogoča vzporedno hojo dveh ljudi. Seveda pa moramo ob tem upoštevati, koliko je prostora pred hišo, kajti če je dvorišče ozko in želimo ob poti ohraniti še košček zelenice ali tam imeti gredo, bo pot lahko tudi nekoliko ožja od priporočene. Ožje so lahko tudi stranske poti, pri katerih zadostuje širina 60 do 80 cm, če pa te potekajo tik ob ograji ali ob hiši, morajo biti široke najmanj 80 cm.
{api_embed_photo}655535{/api_embed_photo}
Da bo odtekala deževnica
Hodne poti so, za razliko od voznih tlakovanih površin, manj obremenjene, zato imamo pri izbiri tlakovcev več svobode, zato se marsikdo polaganja poti poskuša lotiti kar sam. Res je, da tlakovce lahko polagamo sami, vendar bomo v takem primeru porabili veliko časa, prav tako pa si bomo morali v ta namen sposoditi najrazličnejša orodja in temeljito izpeljati načrt. Zato je bolj prikladno, da tlakovanje prepustimo strokovnjakom, ki imajo stroje za natančen izkop in vedo, koliko gramoza in mivke bo glede na kasnejše obremenitve poti treba nasuti za nosilno podlago. Podlago je potem treba ustrezno izravnati in utrditi, nato pa nanjo pravilno položiti tlakovce in ustrezno obdelati stike med njimi ter vse skupaj obdelati z vibracijsko ploščo, ves čas pa je treba upoštevati tudi 2,5-odstotni nagib, ki bo omogočal deževnici nemoteno odtekanje (v smeri odvodnjavanja), prav gotovo pa bodo pri tem izkušeni mojstri veliko bolj spretni kot nekdo, ki se urejanja poti loteva prvič.
{api_embed_photo}655534{/api_embed_photo}
{infobox-gray_full}159645{/infobox-gray_full}
{api_embed_photo}655532{/api_embed_photo}
