Sanja Verovnik
Miselnost o sobivanju z vrtom se je zadnja leta, predvsem pa v času zdravstvene krize, korenito spremenila. Vse večji poudarek dajemo ne samo povezavi notranjih in zunanjih bivalnih prostorov, temveč tudi lastni pridelavi oziroma vzgoji rastlin, opaža krajinska arhitektka Leonida Oberski Labaš. "Tudi če vrta nimamo, si ga poskušamo ustvariti, bodisi na terasi ali balkonu bodisi v zimskem vrtu, kamor lahko postavimo visoke grede ali večja in prilagojena korita ter okrasne lonce, vanje pa zasadimo okrasne rastline, grmovnice, dišavnice, zelišča in zelenjavo," pravi sogovornica in poudari, da so naše želje danes sicer zelo različne, a je uresničitev, da bi imeli doma svoj vrt, mogoča skoraj povsod.
Kateri so prvi koraki, ki so potrebni, preden se lotimo snovanja vrta?
"O vrtu in posledično o delu na njem je dobro razmišljati že na samem začetku, torej ko se odločimo, da ga bomo imeli. Takrat določimo primerno ureditev, obliko vrta, tudi velikost, izberemo rastline in razmislimo, kam jih posaditi. Predvsem izbira rastlin je zelo pomembna, saj nekatere rastline in zasaditve potrebujejo več dela in vzdrževanja, druge pa manj."
Kako si olajšati delo na vrtu?
Delo na vrtu si lahko olajšamo z določenimi pripomočki, poudarja Leonida Oberski Labaš.
• Namakalni sistemi so danes skoraj obvezna oprema, še posebno tam, kjer so urejene travnate površine. Zelenica bo s pravilno izvedbo, nego in vzdrževanjem lahko zelo lepa in vsakemu lastniku v ponos. Namakalni sistemi so tudi uporabni pri zelenjavnih vrtovih ali visokih gredah (kapljični namakalni sistem), sploh ko nas nekaj dni ni doma. Je pa pred ureditvijo namakalnega sistema dobro razmisliti o tem, od kod bomo črpali vodo. Zbiralnik deževnice je najboljša rešitev, saj je to naravni vir vode, ki ga lahko učinkovito izkoristimo. Je pa v primeru suše ali nezadostne količine vode v zbiralniku potreben tudi z vodovodom povezan sistem.
• Robotske kosilnice so nam lahko v veliko pomoč pri urejanju trate. Najprej je treba primerno namestiti vsa žična vodila na parceli ter polnilno postajo. Dobro je zaščititi tudi posamezne rastline, ki rastejo v travi, denimo manjše grmovnice, saj jih robotska kosilnica lahko odreže ali poškoduje. Za robotsko kosilnico bo vedno ostajal zunanji rob, ki ga ne pokosi, tudi če imate model, ki kosi preko roba.
• Visoke grede so estetske, namestijo se lahko kamorkoli, bodisi v vrt bodisi na teraso. Zelo priljubljene so tako pri mlajših kot pri starejših ljudeh, saj nam zelo olajšajo delo, predstavljajo sodoben način vrtnarjenja.
• Vrtni rastlinjaki so že dolgo znani kot pomožni prostor za celoletno vrtnarjenje ter vzgojo zelenjave in zelišč. V njih si lahko sami zagotovimo svež pridelek skozi vse leto, tudi v obdobju, ko na zunanjih vrtnih površinah to ni mogoče. Danes so vrtni rastlinjaki tudi zelo lepo oblikovani, različnih dimenzij in velikosti ter tako primerni za vsak večji vrtni prostor.
Od predvrta do bivalnega vrta
Kakšne so smernice sodobnega vrtnega oblikovanja, če gremo od predvrta do bivalnega vrta?
"Sledijo sodobnemu načinu življenja in uporabi raznolikih materialov, predvsem estetskih, uporabnih, neobčutljivih in trajnih. Močan je poudarek na naravnem oblikovanju, minimalizmu. Vsaka parcela in zunanja ureditev naj bosta povsem unikatni. Če gremo lepo po vrsti - prvi in glavni del je predvrt, ki ga opazimo takoj, ko vstopimo na parcelo. Tukaj je običajno tudi glavni vhod v objekt. Če ni, se prostor uredi tako, da je dostop do glavnega vhoda predvidljiv, nedvoumen in preprosto dostopen in to ves dan, za kar potrebujemo ustrezno osvetlitev. Do vhoda naj vodi osvetljena pešpot, prav tako vidni naj bodo dovoz na parcelo ter parkirni prostori oziroma garaža. Predvrt ozelenimo, če je le mogoče, z gredami, sicer s primerno izbranimi okrasnimi lonci oziroma koriti. Vanje zasadimo rastlinje, ki je estetsko, vabljivo vse leto. Še najbolje se obnesejo oblikovane zimzelene rastline. Zasaditve popestrimo z dekorativnim kamenjem ali okrasnim lubjem. Osvetlitev v predvrtu naj bo diskretna. Bivalni vrt je v osnovi del zunanjega bivalnega prostora, nekakšen podaljšek interjerja - kuhinje z jedilnico ali dnevnega prostora. Običajno se tukaj uredi zunanja bivalna terasa z nadstreškom ali pergolo, ki zagotavljata zaščito pred dežjem, soncem ... To je drugačen prostor, kot je bil nekoč, zato se ureja premišljeno. Umestitev letne kuhinje je skoraj obvezna, zelo pomemben je tudi ambientalni prostor, namenjen sproščanju, uživanju in druženju, obdan z vodnimi motivi, vrtnim kuriščem ... Sem lahko umestimo vse - od urejene zelenice, okrasnega rastlinja, sadnega drevja in grmovnic, morda celo zelenjavnega vrta, pa tudi drugih elementov, ki sodijo v sklop terase, kot so bazen, vrtna lopa ..."
Tudi če so rastline manj zahtevne, potrebujejo nego
Ustaviva se še malo pri zasaditvah: danes imamo zaradi hitrega tempa življenja manj časa za košnjo trave, obrezovanje dreves, zalivanje ...
"V osnovi je najprej treba definirati, kaj sploh izbrati in kakšen prostor urejamo. Zelo pomembne so klimatske razmere, ni vseeno, ali je vrt v mediteranskem podnebju, ali v višje ležečih območjih. S tem so povezani številni dejavniki: sestava prsti, prisotnost kamna, vlaga ... Vsekakor so pri tem na prvem mestu želje naročnika o samem namenu zasaditve, ali gre za zastiranje ali odpiranje pogledov, senčenje določenih predelov vrta ... Pri izbiri rastlinskega materiala ne smemo zanemariti velikosti parcele, ali gre za odprte površine primestnega okolja ali manjše atrijske vrtove, terase. O izbiri rastlin velja dobro premisliti, saj vsaka rastlina za svojo rast in lep videz potrebuje določen življenjski prostor. Pri odprtih in večjih parcelah se izbirajo drevesa in grmovnice, ki imajo dovolj prostora za razvoj nadzemnega dela oziroma krošnje ter koreninskega dela. Za manjše površine pa rastline, ki so cepljene in so s svojo rastjo na ta način 'omejene' - na primer manjša drevesa z oblikovano krošnjo. Tudi pri izbiri grmovnic in trajnic ni nič drugače. Vsaka rastlina, še tako nezahtevna, nekajkrat na leto potrebuje pregled in primerno nego - čiščenje, odstranitev odcvetelih delov, kakšno rez ali oblikovanje ter pravočasno gnojenje, pri določenih težavah pa tudi škropljenje proti boleznim ali škodljivcem."
Uporaba terase skozi vse leto
Ob koncu poletja si vsi želimo, da bi sezona na terasi trajala do konca jeseni, najboljše kar vse leto. Je rešitev za to terasa, zamaknjena v stavbo ali zasnovana z nadstreškom, pod katerega postavimo vrtno pohištvo, letno kuhinjo?
"Bivanja na terasi se veselimo zgodaj pomladi, skozi poletje, daljšamo ga pozno v jesen. Zunanji prostor postaja podaljšek notranjih bivalnih prostorov, ki si ga lahko zelo udobno uredimo. Zavetje na terasi ustvarimo, če sta obe njeni strani zaprti, bodisi s steklom bodisi s steno, zidom. Dodatna zaščita pred vremenom so nadstreški. Na ta način vsaj nekoliko zaščitimo sebe, pa tudi vso opremo, ki jo imamo na terasi, kjer preživljamo svoj prosti čas, se družimo, kuhamo ... Zaradi celoletne uporabe terase uporabljamo opremo iz vzdržljivih materialov, ki je odporna proti vremenskim vplivom in ne zahteva posebnega vzdrževanja. Takšne opreme nam s terase pred zimo tudi ni treba seliti, ampak lahko brez skrbi prezimi na njej."
Plavalni bazen, savna in še kaj
V vrtu želimo imeti tudi nekaj več, na primer bazen, savno, prho, seveda, če imamo za to dovolj prostora. Krajinska arhitektka Leonida Oberski Labaš pravi, da se je treba zavedati, da vsi ti elementi za seboj potegnejo določen strošek in redno vzdrževanje, hkrati pa jih lahko uporabljamo samo v določenem obdobju leta, pri tem je veliko odvisno od načina izvedbe. Prvi strošek bo kompletna priprava, izgradnja in umestitev v prostor. "Če si to res želimo, imamo prostor, namen in čas to nekaj več v vrtu tudi uporabljati, potem težave ni. Redno vzdrževanje in čiščenje je zelo pomembno, saj gre pri bazenu in savni tudi za naše zdravje," poudari sogovornica. Bazen po njenih besedah vedno umestimo na odprto, sončno lego, kjer v neposredni bližini ni listopadnih, ali zelo bogato poleti cvetočih rastlin, ki bi v bazen vnašale umazanijo. Masažni bazen in savna pa ponavadi sodita pod nadstrešnico, kjer se uredi še prha, garderoba.
Varne vrtne poti
Vrtne poti so nepogrešljive v vsakem vrtu. Pomembno je, da je korak po njih tudi v dežju in snegu varen. Kako jih torej zasnovati?
"Vrtne poti se lahko razlikujejo od parcele do parcele, stila ureditve in seveda želje naročnika. Pogosto se v vrtu pojavljajo tlakovane pohodne poti iz granitnih kock. Ne smejo biti preozke ali preširoke. Najpogosteje se na takšni poti uporabi betonski tlak določene višine, ki ima protizmrzalno zaščito in pri hoji po njej ne drsi. Tudi večina betonskih tlakovcev je izdelana tako. Po njih lahko hodimo, se peljemo s kolesom, vendar ni primerna za vožnjo z avtomobilom. Lahko pa pot speljemo tudi tako, da na trato položimo nekoliko večje pohodne betonske ali kamnite plošče. Ta izvedba je bolj naravna, med posameznimi ploščami raste zelenica. Vsekakor je pri tem treba paziti, da ne bo višinskih razlik med ploščami, tlaki, kamnom in zelenico. Te so lahko zelo nevarne za tiste, ki hodijo po njih, otežena pa je tudi košnja."
Drugačne rešitve za majhne vrtove
Kako pa urediti vrt, če imamo manjši kos zemlje ali zgolj s teraso ter velike želje?
"Na manjših površinah, ki so značilne denimo za atrijske vrtove, smo sicer res omejeni, a to še ne pomeni, da ne moremo imeti okrasnega in zelenjavnega vrta. Le ureditev je tukaj drugačna, kar pomeni, da lahko zelenjavo posadimo v visoke grede, kar je praktična rešitev tudi za balkone in terase. Ljudem namreč danes zelo veliko pomeni, da lahko določene rastline vzgojijo in zanje skrbijo sami, s tem pa si zagotovijo pridelek skozi vso leto - od različne zelenjave in dišavnic do sadja in jagodičevja."
