Je hišo poleti prizadela poplava? Zdaj so na vrsti naslednji koraki

Kjer so bile hude poplave, je trajalo tudi več dni, da je voda odtekla s parcel in tudi iz hiš ter drugih objektov. V večini objektov, predvsem podkletenih, ki so bili zaliti, je bilo treba vodo izčrpati. Zdaj čaka prebivalce veliko dela: po tem, ko se očisti naplavljena umazanija, odstranijo premočeno pohištvo in talne obloge, je treba poplavljene prostore tudi posušiti. Nato je treba pregledati poškodbe in oceniti škodo na objektu in odstranjeni opremi, za kar so pristojni cenilci. Stavbe pa po poplavah potrebujejo temeljito sanacijo.

Vonjav in soli se ne rešimo zlahka

Sanacije poplavljenih objektov se je treba lotiti načrtno, predvsem pa strokovno, opozarjajo strokovnjaki. Posebno pozornost je dobro nameniti pravilni izbiri materialov in postopkov izvedbe, da čim bolj zmanjšamo nastalo škodo. Goran Gomboši iz podjetja Murexin opozori, da so poplave in izlitje meteorne vode za konstrukcijo zgradb največja nevarnost, "saj vemo, da so vsi gradbeni elementi kot tudi notranja oprema močno higroskopični in se pri daljšem stiku z vodo lahko tudi maksimalno nasičijo. Ometi so med poplavami prepojeni s fekalijami, primešanimi v vodo, z blatom in drugimi organskimi primesmi, ki prodrejo v globino ometa. Kljub hitremu prisilnemu izsuševanju se smradu in soli ne rešimo zlahka." Gomboši poudari, da je treba sanaciji posvetiti posebno pozornost: "Poplavljeno zgradbo je treba obnoviti do stanja pred nesrečo ali ji zagotoviti še boljše."

Veliko odvisno od izolacije

"Če voda več dni stoji v zgradbi in se zaradi velike količine zadržuje ob zunanjih obodnih zidovih, jo je takoj nemogoče prečrpati iz zgradbe. V tem primeru je najbolje počakati, da voda upade in se vrne v svoje struge," poudari sogovornik iz podjetja Murexin. In nadaljuje: "Če pa se voda zadržuje samo na zunanji strani zgradbe, ki je dobro izolirana, bo škoda manjša, saj bo fasada poškodovana samo do višine, kamor sega voda. Dovolj bo že, če se odstrani poškodovan omet, nadomesti se ga s sušilnim ali sanacijskim. Povsem drugače je, če je hidroizolacija na zgradbi slaba ali je sploh ni, takrat so posledice bistveno hujše. Voda lahko vdre v hišo, kar povzroči navlaženje tlakov, toplotne izolacije, dvig zaključnih oblog, poškodbe na napeljavah elektroinštalacije, uničeno notranjo opremo, poškodbe na ometih in zidovih, vonj po zatohlem, dolgotrajno plesen in nevarnost za obolenja na dihalih za stanovalce." Zavedati se je treba, še doda sogovornik iz Murexina, da voda pri poplavah izbira svojo pot z veliko večjo hitrostjo, kot si lahko predstavljamo. Prizadene lahko tudi zgradbe, ki so ustrezno izolirane in imajo ustrezno vgrajeno stavbno pohištvo.

Pregled poškodb in ocena škode

Vsekakor je treba površine oziroma prostore pred sanacijo temeljito očistiti z vodo pod pritiskom. Gomboši priporoča toplo vodo v kombinaciji z običajnimi gospodinjskimi čistili, lokalno pa se lahko površine očistijo tudi z ročnim krtačenjem. Zaradi večurne izpostavljenosti vodi so površine navlažene približno 70 do 100 cm višje od nivoja poplavljenosti objekta, zato se površine čistijo toliko višje. "Vodo sprotno odsesamo s sesalniki za mokro čiščenje ali jo prečrpamo iz prostorov. Na očiščenih površinah lahko lažje ugotovimo in predvidimo, kako močno so poškodovani ometi, tlaki, talne in stenske obloge ter fasada," pojasnjuje sogovornik.

Sledita podrobnejši pregled poškodb in ocena škode, kar je delo za usposobljenega cenilca, nato se je treba glede na obseg poškodb odločiti za način sušenja in premisliti, ali je smiselno ohraniti posamezne dotrajane in morda že prej neustrezno zasnovane elemente objekta.
Ko je prostor očiščen in pripravljen za sanacijo, Goran Gomboši predlaga, da izberemo ustreznega izvajalca, ki nam bo pomagal odpraviti poškodbe, ki so jih povzročile poplave. "Ne bo odveč, da izbirate med več izvajalci in se odločite za tistega, ki vam bo predlagal najboljšo rešitev, predvsem pa se bo odgovorno in temeljito lotil sanacije," še opozori sogovornik.

Sušenje po naravni poti traja predolgo

Naravno sušenje, pri katerem notranjost intenzivno ogrevamo in večkrat na dan po pet ali deset minut zračimo s prepihom, je počasno. Masivni 30- do 40-centimetrski zid se bo do še sprejemljive stopnje navlaženosti sušil vsaj štiri do šest mesecev. Je pa naravno sušenje jeseni in pozimi, ko je zunanji zrak bolj suh, bistveno hitrejše kot poleti.
Sogovornik še predlaga, da pred sušenjem, takoj ko je mogoče, odstranimo poškodovani omet.

Zidove in tlake veliko hitreje izsušimo prisilno: s kondenzacijskimi razvlaževalniki zraka, ki jih namestimo v prostor. Vsak lahko ob ustreznem ogrevanju objekta iz zidov in tlakov odvzame od 50 do 70 litrov vode na dan. Voda iz talne toplotne izolacije, katere izsuševanje močno ovira polietilenska folija, vgrajena pod estrihom, se najhitreje odvaja strojno - z vpihovanjem in nato razvlaževanjem zračnega zraka skozi vrtine premera 60 milimetrov (te je treba narediti na meter do meter in pol razdalje do talne izolacije). S prisilnim sušenjem se nosilno zidovje do še sprejemljive navlaženosti za začetek sanacijskih del izsuši v 10 ali 14 dnevih.

Posledice nepravilne sanacije

Če se poplave ponovijo, je težko predvideti, v kolikšni meri bodo površine, ki so pred časom že bile poplavljene in sanirane, ponovno poškodovane. "Zagotovo pa lahko rečem, da če je bila sanacija prvič izvedena pravilno in strokovno, lahko ob naslednjih poplavah - ki si jih nihče ne želi - pričakujemo bistveno manjše posege in stroške sanacije. Odvisno od lege objekta pa lahko že sami postorimo kaj več na zunanji strani objekta, da zmanjšamo vdor vode vanj. Možni ukrepi so uporni oziroma protipoplavni AB-zidovi, protipoplavne vreče s peskom vsaj za vsa vhodna vrata, čiščenje in poglobitev odvodnih jarkov, strug rek in potokov.

Vsekakor pa se lahko na že saniranih površinah pojavijo kakšne poškodbe, ki pa jih lahko nato hitreje in z manj posegi odpravimo," našteva Gomboši.

Če pa s sanacijo prehitevamo, uporabimo nepravilne sisteme, postopke in materiale, pa lahko že kmalu po sanaciji pričakujemo težave in poškodbe na saniranih površinah: odstopanje in luščenje opleska, propadanje notranje opreme, vonj po zatohlem, nepravilno sanirane vlažne stene so hladnejše, zato je strošek kurjave višji, na stenah se lahko pojavi zdravju nevarna kondenzacija in podobno, pojasnjuje sogovornik.

Za konec Goran Gomboši še opozarja, da so vlažni prostori neprimerni za bivanje in škodljivi zdravju, oprema v njih se hitreje uniči, navsezadnje pa navlaženi gradbeni materiali uničujejo konstrukcijo objekta in povzročijo njegovo propadanje in višje vzdrževalne stroške. Zaradi vsega tega je stanovanje ali hiša manj vredna … "Vendar se v večini primerov vlaga iz poplavljenega podkletenega dela hiše nikoli ne preseli v pritličje ali iz poplavljenega pritličja v nadstropje, kajti ob poplavi ne gre za konstantno navlaževanje konstrukcije, ampak hipno in samo takrat, ko je voda v objektu," razlaga sogovornik. Njegova trditev izvira iz dolgoletnega ukvarjanja s kapilarno vlago v podjetju, na podlagi katerega so razvili številne izdelke za sanacijo kapilarne vlage, poplavljenosti objektov in izlitja vode. "Seveda pa sami proizvodi še ne pomenijo uspešne in učinkovite sanacije. Bistvena je pravilna vgradnja," poudarja Goran Gomboši in kot največjo prednost podjetja izpostavlja hitro in strokovno svetovanje strokovnjakov neposredno na objektu ter pripravo obsežnih in natančnih navodil za posamezno sanacijo.