Skrivnost dobrega počutja je v ...

Jasna Marin Jasna Marin
30.08.2023 18:30

Sedmega septembra zaznamujemo mednarodni dan zraka. Kakšen zrak pravzaprav dihamo?

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Shutterstock

Vstopite v prostor, zaprete vrata, vdihnete in se sprostite. Ste se kdaj vprašali, kako pomembni sta kakovost zraka in naravna svetloba v notranjih prostorih? Zlasti ljudje v mestih preživimo približno 90 odstotkov časa v zaprtih prostorih. Tako večino časa dihamo in živimo v okolju, ki ga ustvarjamo sami.

Poskusite zadržati zrak eno, dve ali tri minute. Prav dolgo ne gre. Človek vsak dan potrebuje manj kot kilogram hrane - čeprav je pogosto pravzaprav pojemo precej več - in približno dva litra vode. A podihamo kar 14 tisoč litrov zraka na dan. Kako kakovosten je ta zrak?

Shutterstock

Če ste kdaj od zunaj prišli v zaprto, neprezračeno stanovanje, vam je že nos razkril veliko, aparature, ki merijo kakovost zraka, pa bi pokazale še mnogo več. V notranjih prostorih se lahko iz sintetičnih barv, pohištva, preprog, zaves, lakov in čistil izločajo škodljive snovi, kot so formaldehid, benzen, toluen in različni delci, ki lahko izzovejo utrujenost, razdražljivost, glavobol, nemir, dihalne težave, alergije, depresije, zmanjšujejo delovno sposobnost ... Tudi ogljikov dioksid, ki ga izločamo med dihanjem, in vlaga močno poslabšata kakovost zraka. Vlaga, ki je ne odvajamo iz stavb, lahko sčasoma povzroči razvoj plesni na stenah in marsikomu zagreni življenje ter ogrozi zdravje.

Zrak zunaj je običajno mnogo boljši kot v zaprtih prostorih. Najkakovostnejši, živ zrak je ob morju, v gozdovih, gorah, bližini slapov in je podoben tistemu, ki ga vdihavamo po nevihti. Vsebuje negativno nabite ione, ki spodbujajo povečano absorpcijo kisika v pljučih, kar lahko izboljša cirkulacijo krvi in posledično poveča našo notranjo energijo.

In kaj, če takšnega zraka nimamo v neposredni bližini in če smo vse preveč v zaprtih prostorih? Z učinkovitim stalnim prezračevanjem in filtriranjem ter z uporabo kakovostnega ionizatorja se bistveno izboljšata kakovost zraka v stavbah in tudi počutje ljudi v prostorih.

Shutterstock

Kaj pa naravna svetloba? Tudi te nam ne sme primanjkovati. Ne le, da je prijetna za oči in nam omogoča dobro orientacijo v prostoru, temveč ima tudi pomembne fiziološke učinke na naše telo. Sončna svetloba nam pomaga uravnavati biološko uro, ki vpliva na spanje, budnost, apetit in razpoloženje. Okna so posredovalec med zunanjim in notranjim svetom, ki nam dovajajo dragoceno svetlobo v dom. Če moramo pri oblačnem dnevu prižgati luč, da lahko kaj preberemo, imamo v prostoru premalo dnevne svetlobe. Zgolj s premišljenim pozicioniranjem oken dobimo najidealnejše poglede navzven in dobro naravno osvetlitev. Naravna svetloba, prav tako kot kakovosten zrak, je neprecenljiva za naše dobro počutje.

Mednarodni dan zraka, ki ga zaznamujemo 7. septembra, nas spodbuja, da se ozremo v okolje, v katerem živimo, in pogledamo v prostore, v katerih bivamo in delamo. Zavedanje, da imamo z izbiro okolju prijaznega ogrevalnega sistema, ki ne onesnažuje okolice z dimnimi plini, in z vgradnjo prezračevalnih naprav moč vplivati na to, kakšno okolje ustvarjamo zase, je prvi korak k boljšemu počutju in bolj zdravemu ter uravnoteženemu življenju.

Shutterstock
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta