Od sredine avgusta je čas za presajanje rastlin, ki čez zimo ohranjajo liste. Sem spadajo vednozeleni listavci in iglavci. Kaj pa rez? Vremenske in klimatske razmere v zadnjih letih so se nekoliko spremenile. Aprila so včasih še nizke temperature, zato se rez prestavi v začetek maja. Avgusta pa je še velikokrat prevroče, zato se druga rez žive meje opravi konec avgusta ali v začetku septembra. Striženje naj poteka v oblačnem vremenu. Pri mladih živih mejah je tako, da jih je po obrezu in gnojenju nekaj časa dobro zalivati.
Nekatere je dobro rezati trikrat
Iglavce v živih mejah navadno režemo dvakrat, medtem ko listavce, kot so liguster, bukev ali gaber, obrežemo trikrat, če hočemo zelo lepo oblikovano živo mejo. Prvo rez opravite po spomladanskem prirastu, obvezno še pred poletno vročino. Vmesno striženje opravite poleti, a takrat ne režite premočno, poleg tega izberite teden, ko ni pretirane vročine, ali se dela lotite pred dežjem. Zadnjega obrezovanja intenzivno rastoče žive meje pa se lotite konec avgusta.
Oblika rezi
Trapezasta oblika velja za optimalen profil rezanja. Ker je živa meja navzgor vse ožja, dobijo tudi spodnje veje dovolj svetlobe in ne ogolijo tako hitro. Grmovje, ki prav tako uspeva v senčni legi, kot na primer gaber, tisa in pušpan, je mogoče obrezati tudi v obliki pravokotne škatle.
Zaobljen profil je najbolj primeren za rastline, ki rastejo na široko, na primer lovorikovec, fotinija in liguster. Tudi ta oblika naj bo zaradi boljšega vpada svetlobe navzdol širša. Tega bodo še posebno vesele rastline, ki imajo rade sonce, kot denimo klek in češmin.
Čist travni rob
Pri živih mejah skrbite, da tla ne bodo zapleveljena. Vzdržujte čist travni rob, prva leta vsaj štirikrat letno okopljite rastline, da odstranite plevel in prezračite tla, tako bodo rastline lepše rasle.
Sčasoma bodo spodnje vejice žive meje začele preraščati tla, takrat okopavanje ne bo več potrebno.
Pravočasno sajenje žive meje
Zgodnje sajenje je pomembno, da se lahko rastline do jeseni dobro ukoreninijo. Za sajenje izkopljite sadilno jamo ali jarek, ki je približno dvakrat večji od koreninske grude. Jamo dobro zalijte, da v njej stoji voda, nato vanjo položite koreninsko grudo rastline, jo zasujte z zemljo in utrdite (tla pohodite). Po presaditvi več tednov redno zalivajte tla okrog rastline, dokler se korenine dodobra ne vrastejo v zemljo.