Balkanski arhitekturni bienale je prireditev, ki jo vsake dve leti organizira fundacija v Beogradu, s podporo Beogradskega mestnega muzeja in srbske Fakultete za arhitekturo. Pri organizaciji bienala sodelujejo selektorji iz osmih držav: Romunije, Bolgarije, Slovenije, Hrvaške, Bosne, Srbije, Črne gore in Albanije. Selektorji izberejo najboljša dela, nastala v posamezni državi v zadnjih letih, ter jih povabijo k razstavljanju na bienalu.
Tema letošnjega bienala je bila Nazaj k koreninam (Back to the roots). Razstavljena dela naj bi pokazala, kako lahko arhitekturno oblikovanje in načrtovanje z uporabo že znanih, a včasih pozabljenih in prezrtih principov ustvari stavbe, ki so trajnostne, zmanjšujejo ogljični odtis, a so kljub temu arhitekturno sodobne.
Med razstavljenimi deli mednarodna žirija izbere zmagovalce v petih kategorijah – arhitektura, urbanizem, interier, nerealizirani projekti in najboljši odgovor na temo bienala.
Letos so v kar treh kategorijah prve nagrade pripadle slovenskim delom.
Nagrada za arhitekturo
V kategoriji arhitekture je prvo nagrado prejela novogradnja bazenskega kompleksa v Češči vasi, avtorjev arhitekturnega biroja Enota. Oblikovanje bazenskega kompleksa z zahtevno konstrukcijo je v tem primeru reducirano na veliko, lebdečo streho. Nosilna betonska konstrukcija je enostavna in racionalna, zunanja pojavnost pa reinterpretira tradicionalno skodlasto streho.
Najboljši interier
V kategoriji interierja je prvo nagrado prejela prenova objekta Litostrojska 56, oz. L56. Jure Grohar in Anja Vidic sta zasnovala revitalizacijo nekdanje industrijske hale in jo prenovila v prostor za dogodke z enostavnim zlaganjem barvanih opečnatih zidov. Ta prenova je pokazala način, kako racionalno in učinkovito iz propadle industrije ustvariti nove priložnosti. V tem objektu bo v času prenove gostovala tudi ljubljanska Drama.
Nazaj h koreninam
V kategoriji najboljši odgovor na temo Nazaj h koreninam je žirija podelila prvo nagrado objektu vrtca Bohinj, avtorjev Ane Jerman, Janje Šušnjar (ARREA) in Sofíe Romeo Gurrea-Nozaleda, Miguela Sotos Fernández-Zúñiga (KAL A). Vrtec, ki svojo pojavnost gradi na reinterpretaciji slovenske ruralne arhitekture, je obenem tradicionalen, a popolnoma sodobno izčiščen.
Poleg treh glavnih nagrad so slovenska dela prejela še šest drugih nagrad in priznanj.
Še več slovenskih nagrajencev
Drugo nagrado v kategoriji interier je prejela odprta knjižnica v Osnovni šoli Vič, avtorjev ARP Studio. Gre za prefinjen mali poseg v šoli, ki iz nekoč opuščenega hodnika ustvari prostor, kjer se učenci z veseljem zadržujejo, ter se srečujejo s knjigami med tem, ko prehajajo med razredi. Drugo nagrado v kategoriji urbanizma je prejela brv v Irči vasi, avtorjev Jereb in Budja. Tretjo nagrado v kategoriji najboljšega odgovora na temo je prejelo nadkritje ostalin Žičke kartuzije, arhitekturnega biroja Medprostor, ki s pomično streho in prefinjenim posegom revitalizira ostaline ene najpomembnejših cerkva na Slovenskem.
Priznanja so prejeli še projekti Podzemni wellness (Kosi in partnerji) in Revitalizacija Stare steklarske na Ptuju (Elementarna).
Priznanje je prejela tudi revija Outsider za vzpostavitev in vodenje Centra za gradnjo z zemljo, kjer na participatoren način preučujejo možnosti gradnje sodobnih objektov s starodavno tehniko zbite (butane) zemlje.
Več kot 200 del iz osmih držav
V močni konkurenci več kot 200 selekcioniranih del iz osmih držav je tako skoraj tretjina nagrad in priznanj pripadla slovenskim delom. Letošnji slovenski selektorji za bienale Marko Studen, Boris Matić in Jernej Šipoš so izpostavili, da to potrjuje mednarodno relevantnost in naprednost slovenske arhitekturne produkcije. "Vredno je omeniti, da sta od treh prvonagrajenih objektov kar dva - bazenski kompleks Češča vas in vrtec Bohinj - bila izbrana z javnim natečajem. To kaže, da je za produkcijo kvalitetne arhitekture in kvalitetnega grajenega okolja institut javnega anonimnega natečaja nepogrešljiv," so še dodali.
