Nakup energentov: Mnogi so se na zimo pripravili že spomladi

Sanja Verovnik Sanja Verovnik
23.09.2020 02:00

Zaradi pandemije smo v Sloveniji tokrat nekoliko pohiteli in namesto tik pred zdajci večino energentov za ogrevanje nakupili že spomladi, ko so bile cene naftnih derivatov rekordno nizke, to pa je vplivalo tudi na nižanje cen drugih energentov.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Shutterstock

Vprašanja v zvezi z nakupom in ceno posameznih energentov ter stroški ogrevanja, pa tudi glede servisa ogrevalnih naprav, se vrstijo vsako leto, pogosto tudi prepozno, celo tik pred kurilno sezono. Načeloma velja, da je gorivo pametno kupiti po koncu kurilne sezone, ko je povpraševanje manjše in ponudba večja, a realnost je pogosto povsem drugačna in mnogi z nakupom energentov odlašajo do jeseni, do trenutka tik pred začetkom nove kurilne sezone. Letos je situacija drugačna: pandemija je v začetku leta poskrbela za znižanje cen energentov, kar je mnoge prepričalo o zgodnejšem nakupu, tudi zaradi bojazni, da bi se utegnile cene čez nekaj mesecev spremeniti bodisi da določeni energenti zaradi ukrepov v času pandemije ne bi bili dobavljivi.

Rekordno nizke cene naftnih derivatov

Cene naftnih derivatov so v prvem četrtletju zaradi pandemije močno padle in so bile v primerjavi z zadnjimi leti rekordno nizke, pravi mag. Aleksander Salkič iz podjetja Petrol. "Samo v mesecu marcu so se cene znižale za 40 odstotkov in so bile najnižje od leta 2003." Mednarodna agencija za energijo po Salkičevih besedah napoveduje, da se bo povpraševanje po nafti letos zmanjšalo za 90 tisoč 159-litrskih sodov na dan, po najhujšem scenariju pa za kar 730 tisoč sodov na dan. Salkič pravi, da je zmanjšan pretok ljudi in blaga, ki ga koronavirus še vedno povzroča, glavni razlog za upad povpraševanja, posledično pa to vpliva na cene. Nižje cene nafte na svetovnih trgih so poskrbele tudi za padec cen drugih energentov v Sloveniji: pogonska goriva, kurilno olje, električna energija, zemeljski plin in lesna biomasa so se občutno pocenili, našteva sogovornik. Cena elektrike se je tako na primer v času pandemije za slovenska gospodinjstva in male poslovne odjemalce znižala za dobro tretjino. "Čeprav je cena bencina v Sloveniji najnižja v zadnjih enajstih letih, se je povpraševanje po pogonskih gorivih v času epidemije občutno zmanjšalo. Sprejeti so bili takšni in drugačni ukrepi, ki so močno omejevali gibanje ljudi. Na drugi strani pa je močno naraslo povpraševanje po kurilnem olju. Razlog za to so bile nizke temperature do sredine aprila in cena kurilnega olja, ki je bila prav tako najnižja v zadnjih enajstih letih. Posledica vsega tega je bila, da so si gospodinjstva ustvarila zaloge za novo ogrevalno sezono prej, kot je to v Sloveniji v navadi," poudari Salkič. Cena za liter kurilnega olja je pri večini dobaviteljev v aprilu znašala okrog 70 centov, kar pomeni, da je bilo mogoče v začetku leta 2020 v primerjavi s časi, ko je bila cena za liter evro ali več, pri naročilu 1500 litrov prihraniti okrog 400 evrov. V juniju 2020 je zaradi večjega povpraševanja cena kurilnega olja vendarle nekoliko narasla.

Ogrevanje s kurilnim oljem je ta čas cenejše kot lani. Cena za liter kurilnega olja je pri večini dobaviteljev v aprilu znašala okrog 70 centov, zdaj je cena okrog 80 centov.
Buderus

Nekateri kupovali že za naslednjo zimo

Nenavadno leto je vplivalo tudi na ceno lesne biomase. Cena drv se je še dodatno znižala, kar je marsikoga, ki za ogrevanje uporablja peč na drva ali pelete, spodbudilo, da je začel razmišljati o nabavi zaloge za prihajajočo zimo. Tudi sicer velja, da je konec pomladi, ko se konča kurilna sezona, oziroma pred začetkom poletja najbolj ugoden čas za nakup energentov. Jeseni se cene energentov običajno precej dvignejo, kar je logično, saj je povpraševanje veliko, a letos je pandemija nekoliko premešala karte. Trenutno so cene nižje od nivoja cen pred lansko kurilno sezono, opozori mag. Jure Zidar iz podjetja Bioles Horizont, ki meni, da je pandemija vsaj za uporabnike lesne biomase naredila nekaj dobrega, vsaj glede stroškov pri nabavi energentov.
Sicer pa se, kot pravi Zidar, Slovenci na kurilno sezono pripravljamo povsem različno. Nekateri za energente poskrbijo takoj ob koncu kurilne sezone, to je zgodaj spomladi, največ ljudi pa se na zimo začne pripravljati šele tik pred zdajci, v septembru ali oktobru. Nakupne navade Slovencev so zelo različne, še pravi Zidar, ki svetuje, da je za energente vselej dobro poskrbeti čim prej.

Pravilnost kurjenja in priprave lesa

Lesna biomasa je, ne glede na to, ali ogrevamo s peleti, poleni ali sekanci, ekološko zelo sprejemljiva in kot energent razmeroma poceni. Cene so v primerjavi z drugimi energenti precej stabilne in ugodne. Za učinkovito kurjenje v kurilnih napravah je treba vgraditi peči s čim večjim izkoristkom in čim manjšimi izpusti prašnih delcev. Ali bomo za enako ceno dobili šestkrat več energije iz drv kot iz elektrike, pa ni odvisno le od kurilne vrednosti posameznega goriva, temveč tudi od pravilnosti kurjenja in priprave lesa. "Ugotovitve raziskav kažejo, da se izkoristek kurilnih naprav s pravilnim kurjenjem poveča za najmanj 20 odstotkov, izpusti prašnih delcev pa se prav tako zmanjšajo za 20 odstotkov. Slednje je zlasti pomembno za kurjenje s kurilnimi napravami na trdna goriva v naseljih, kotlinah in na območjih s čezmerno onesnaženostjo zraka," pravijo na ministrstvu za okolje in prostor. Pri nakupu bukovih drv je denimo zelo pomembno, da so čim bolj suha, vsebnost vlage v njih naj bo pod 20 odstotki, idealno pa je, če vlaga znaša okrog deset odstotkov. Zato Jure Zidar iz podjetja Bioles Horizont predlaga nakup svežih drv vsaj pol leta, še raje pa leto pred uporabo, da se ustrezno posušijo, medtem ko v jesenskem času priporoča nakup suhih drv. Smotrno je namreč, da se eno leto sušijo na zraku, če ob nakupu niso suha.

V različnih panogah lesnopredelovalne industrije ostane veliko žagovine, skobljancev in drugih majhnih kosov suhega lesa. Iz njih se pod visokim tlakom in brez kemičnih, sintetičnih vezivnih materialov izdelajo peleti.
Shutterstock

Skladiščenje energentov

Jure Zidar pravi, da bukova drva lahko skladiščimo na prostem, priporoča pa, da jih pokrijemo s kakšno zaščitno ponjavo in jih s tem zaščitimo pred dežjem in snegom. Tudi sicer je treba energente ustrezno shranjevati oziroma skladiščiti. Aleksander Salkič za pelete in brikete priporoča, da jih hranimo v vrečah v notranjih prostorih, kjer so varni pred morebitnimi poplavami, plesnijo in vlago. "Lahko jih hranimo tudi na prostem, na primer v pokritih lopah, vendar moramo poskrbeti, da ostanejo karseda suhi," še svetuje Salkič. In nadaljuje: "Priporočljivo je, da pelete pokrijemo z debelim platnom in to platno dobro zavežemo, da ga ne odnese prvi veter. Po naših izkušnjah je takšno hranjenje varno za največ 90 dni. Kar pa se tiče pelet v rinfuzi, jih lahko hranimo v zalogovnikih, manjšem notranjem silosu in večjem zunanjem silosu." Salkič pove, da je pri skladiščenju kurilnega olja pomembno, da je rezervoar v kotlovnici, saj tako ni izpostavljen vremenskim vplivom, predvsem vročini, mrazu in vlagi. Jure Zidar pa še dodaja nasvet, kako pravilno ravnati s kurilnim oljem: če hranite kurilno olje v rezervoarju, ga redno kontrolirajte. Pri tem je priporočljiva uporaba aditivov za preprečevanje usedlin in boljše izgorevanje.

Rezervoar za kurilno olje je dobro občasno očistiti usedlin. Najbolje takrat, ko je v njem najmanj olja. Delo naj opravi strokovnjak. Lahko pa uporabite aditive za preprečevanje usedlin in boljše izgorevanje.
Djd/IWO
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta