Barbara Gavez Volčjak
Lahko sobne rastline pozimi pustimo na istem mestu v stanovanju oziroma hiši, kot so stale poleti, ali jih moramo prestaviti? Zakaj oziroma katere lahko pustimo in katere je bolje prestaviti? Kam jih postavimo?
Sobnice imajo različne potrebe po svetlobi. Načeloma potrebujejo svetlo mesto brez direktnega sonca. Razlika med zimskim in poletnim časom je predvsem ta, da jih odmaknemo od radiatorjev. Ker pa so ti pogosto pod okni, moramo najti rešitev. Če nimamo prostora in so sobnice na okenski polici, jih moramo redno pršiti s postano vodo ali deževnico. Lahko jih postavimo na stol ali oporo in jih odmaknemo od radiatorja, a na svetlo mesto.
Ali rastlinam pozimi v zaprtih prostorih kaj škoduje? Na kaj moramo paziti?
Tako kot ljudem tudi rastlinam ne prija ali jim celo škoduje prepih. To bomo hitro opazili na fikusu benjaminu, ki nenadoma odvrže večino listov. Rastlina je doživela šok. Zato doma ali v pisarni odmaknemo rastline v času prezračevanja ali pa na drugo mesto, ki je zunaj poti močnih mrzlih zračnih tokov.
Kako vemo, kdaj je treba rastlino zaliti? Se je najboljše držati stalnega ritma, na primer enkrat na teden kar zalijemo, ali je bolje, da enkrat na teden pogledamo, ali je treba zaliti?
Sobnice so rastline s celega sveta in imajo različne potrebe po hranilih. Ker pa se le redki pozanimajo in si zapomnijo potrebe svojih rastlin, pri zalivanju uporabimo metodo prsta. V substrat vtaknemo prst do drugega členka. Če je suho, zmerno zalijemo. Če pa je vlažno, bi morala biti rastlina v redu. Ko je kurilna sezona na vrhuncu, je treba substrat redno preveriti s prstom. Ne pozabimo na redno pršenje s postano vodo ali deževnico, ki je tako pomembno kot zalivanje.
S čim odstranjujemo prah z listov?
Redno čiščenje listov je v jesensko–zimskem času izjemno pomembno, saj je takrat precej manj osvetlitve in se zato fotosinteza rastlin zmanjša. Zato so čisti listi zelo pomembni. V roke vzamemo vlažno krpico in nežno odstranimo prah.
Kaj pa pri lončnicah, ki imajo veliko drobnih listov, kot sta na primer fikus benjamin ali šeflera?
Pri drobnolistnih sobnicah je brisanje listov precej težje. Verjetno je oskrba od samega začetka bolj pomembna. Tako si pomagamo s sprejem za liste. Kakovosten sprej poskrbi le za čistost listne ploskve. Z redno uporabo je prahu veliko manj. Izkušeni vrtnarji bodo prepoznali tudi pomemben stranski učinek – manj škodljivcev, kot so uši, kaparji in drugi.
Je dobro rastline prhati pod tušem? Zakaj da oziroma zakaj ne? Kaj pa pršiti s pršilko?
Sobnice je najbolje pršiti s postano vodo ali deževnico. Pršilka mora biti kakovostna in imeti šobo, ki ustvari res drobne kapljice. Oponašamo namreč okolje pragozda ali džungle, kot bi drobno pršelo iz meglic. Obilno pršenje bo hitro vodilo v pojav plesni na rastlinah.
Nekatere sobnice lahko tuširamo, celo pod tušem jih lahko imamo. Seveda obešene nad tušem. Kakšno monstero lahko občasno nežno stuširamo s toplo vodo, ne mrzlo. Le vrečko poveznemo čez lonec, da ne utopimo korenin (če smo previdni, gre tudi brez tega).
S kako vodo je najbolje zalivati sobne rastline? Je primerna deževnica, če jo imamo na voljo?
Tako kot vsem drugim rastlinam bo tudi sobnicam najbolj prijala deževnica. Če je nimamo, potem v posodo natočimo vodo in jo pustimo vsaj čez noč. Tako se na dnu posedejo kalcij in druge snovi. Nato uporabimo le zgornji dve tretjini vode. Prav tako je voda ogreta na sobno temperaturo. Hladna voda iz pipe je mrzla in hitro povzroči šok.
Kako pogosto presajamo sobne rastline? Lahko uporabimo enak substrat za vse?
Sobne rastline presajamo glede na vrsto, saj izhajajo iz različnih delov sveta. A če poenostavimo, jih presajamo na dve leti. Uporabimo malce večji lonček, kot je bil sedaj, in kakovosten substrat za zelene sobne rastline. Pri presajanju pregledamo korenine in nežno odstranimo stari substrat. Če so korenine gnile ali imajo čudne lise, jih odrežemo. V lonček jih razporedimo enakomerno, nikoli jih ne zavrtimo v krog in vtaknemo v substrat. Po presajanju rastlin najmanj en mesec ne gnojimo, saj substrat že vsebuje začetna hranila. Raje jih oskrbimo z biostimulanti v obliki morskih alg in aminokislin.
Ali sobne rastline pozimi gnojimo ali jim dodajamo karkoli drugega?
Sobnice gnojimo čez celo leto. Ves čas so na toplem, svetlem, kar pomeni, da ni faze mirovanja. Zato jih dognojujemo redno, recimo mesečno, z namenskim gnojilom za zelene sobne rastline. V ta namen uporabimo tekoče gnojilo. Da poenostavimo gnojenje, še posebno za pozabljivce, pa uporabimo čepke ali gnojilne palčke. Tako podaljšamo čas gnojenja na tri do šest mesecev. Svetoval bi, da z zalivanjem ali škropljenjem dodajmo biostimulante. Uporabimo morske alge in aminokisline, lahko v kombinaciji. Tako bodo rastline veliko bolj odporne proti šokom, kakršne povzročata na primer suh zrak pozimi ali poletna vročina.
Katere rastline so primerne za začetnike, na primer za otroke? So katere neprimerne zanje, ker so strupene?
Otroci so izjemno učljivi in jim je takoj jasen NE. Zato jim razložimo, da sobnic ne dajejo v usta, in ni nikakršnih težav. Morda se res izognemo kakšni difenbahiji, bršljanu, šefleri ali jih damo na nedosegljivo mesto. Ampak za uživanje so strupeni tudi spatifili, monstere, tako da pazimo, da otroci in živali ne jedo listov. Načeloma ne predstavljajo težav afriške vijolice, srečni bambus, praproti, fikusi, dracene, krasule, kalanhoje, palme, hoja.
Katere rastline so primerne za gojitelje, ki nimajo veliko časa za skrb?
Vse rastline potrebujejo svojo skrb in pozornost. Za pozabljive ljudi so vedno na voljo kaktusi, kakteje in sukulenti. Potrebujejo le svetlobo in občasno zalivanje. So pa zelo raznolikih oblik, trnov in barv. Super izbira za vse, ki želijo imeti rastline na sončnih, toplih in izpostavljenih mestih.
