Sanja Verovnik
Streho, ki je ravna, je mogoče izkoristiti za dodaten zunanji prostor ne glede na to, ali je na hiši, nadstrešku, garaži, večji vrtni lopi. Lahko jo spremenite v privlačno teraso, ki se zlije z notranjo dnevno sobo. Lahko je to zgolj ozelenjena streha, na katero imamo prekrasen pogled iz bivalnih prostorov, ali pa ravnino spremenimo v vrt, na katerem pridelujemo zelenjavo, ali zasnujemo zelenico, ki nas pomirja, ko pogledamo nanjo.
V severnih deželah
Podobnega načina ozelenjevanja, kot ga strokovnjaki priporočajo danes, so se pred tisoč leti domislili Skandinavci - takrat je bila prav vsa njihova dežela zelena. Takšne strehe so v Skandinaviji in na Islandiji še vedno pogoste.
Posamezni elementi vgrajeni v celoto
Ozelenitev strehe pomeni nadgradnjo običajne ravne strehe, pravi Tomo Žnidaršič iz podjetja Bauder iz Avstrije, hkrati pa ji nalaga dodatne zahteve, saj je osnovna funkcija strehe skrita oziroma prekrita s sloji ozelenitve. Zato je v takšnem primeru, kot nadaljuje, treba posvetiti še večjo pozornost načrtovanju ravne strehe in tudi sami izvedbi, saj je napake težko odpraviti. Prav tako razkrije, da so osnovna pravila glede ozelenitve strehe določena v standardu za planiranje in izvajanje tesnjenja ravnih streh. Naš sogovornik opozori, da mora vsaka ravna streha, ne glede na to, ali bo na njej urejena uporabna bivalna površina ali pa bo zgolj zaščita objekta pred zunanjimi vplivi, imeti naslednje sloje:
• nosilna podlaga,
• parna zapora,
• toplotna izolacija,
• vodotesni sloj in event,
• zaključni sloji.
"S temi elementi zagotovimo ključne funkcije, ki jih mora opravljati vsaka streha. Predvsem so mišljene vodotesnost, toplotna izolativnost in varnost, ki je vedno bolj pomembna, predvsem zaradi vse bolj pogostih ekstremnih vremenskih obremenitev s točo oziroma močnim vetrom. In ne nazadnje mora biti streha tudi trajna," našteva Žnidaršič. Prav tako pomembno je, kot doda, da so vsi posamezni elementi vgrajeni skladno v celoto. Na ta način se zagotovi tudi preprosto upravljanje oziroma vzdrževanje strehe. Sloji morajo biti enaki, četudi želimo, da bi bila ravna streha ne samo ozelenjena, temveč tudi pohodna oziroma bi nam služila kot terasa, pove strokovnjak za ravne strehe. Spremeni se le zahteva glede tlačne trdnosti oziroma trdote toplotne izolacije, ki mora biti višja zaradi večje mase, s katero bo terasa stalno obremenjena.
Naklon strehe
Naslednji kriterij, ki ga je treba upoštevati, je zagotavljanje ustreznega naklona površin za primerno odvajanje vode. Zastajanje vode v primeru lesenih objektov z ozelenjenimi površinami ni dovoljeno, poudari Žnidaršič, in ga moramo s konstrukcijskimi ukrepi že na začetku preprečiti.
"Šele ko streha kot osnovni element opravlja svoje primarne funkcije - od izolativnosti, vodotesnosti do vodoodpornosti na zunanje vplive, ji lahko dodamo tudi uporabno vrednost," nadaljuje Žnidaršič. "To nam predstavlja denimo možnost uporabe dodatnih zunanjih površin, če govorimo o terasi, ali pa kot takšna zgolj poskrbi za dodatno zaščito strehe, s čimer izboljšuje bivanjsko udobje in daje naravi nazaj okoljski pridih, ki smo ji ga z gradnjo odvzeli."
Od zaščitnega sloja do vegetacije
Sogovornik še pojasni, kateri so osnovni gradniki ozelenitve strehe. Prvi je zaščitni sloj osnovnega strešnega sistema, saj je treba kritino zaščititi pred raznovrstnimi vplivi ozelenitve. Sledi mu drenažno-akumulacijski sloj, s katerim omogočamo rastlinam podaljšano preskrbo z vodo v sušnih mesecih, hkrati pa ta omogoča neovirano odvajanje presežka padavinske vode s strehe.
"Ob tem se zgodi še časovni zamik odtekanja, padavine namreč najprej namočijo substrat in napolnijo votlinice akumulacijskega sloja z vodo, ko je vse to zapolnjeno, odvečna voda začne odtekati naprej v meteorno kanalizacijo. Ob močnih nalivih se tako razbremeni meteorno kanalizacijsko omrežje, kar je in bo v prihodnosti še bolj pomembno zlasti v mestih z visoko stopnjo pozidanosti." Nato se namesti filtrska tkanina, s katero "cedimo" vodo ob pronicanju v spodnje sloje ozelenitve, s čimer, pojasni sogovornik, preprečimo, da bi izprani drobni delci iz substrata vplivali na drenažno sposobnost sistema.
Naslednji gradnik je substrat oziroma po Žnidaršičevih besedah živi del, ki je po svoji sestavi kar najbolj prilagojen potrebam rastlin. In naposled sledi še vegetacijski sloj oziroma rastline, ki so primerne za posamezen tip ozelenitve.
Rastline, ki vzklijejo iz semen
Vrste rastlin, ki se pojavljajo pri različnih sistemih ekstenzivnih ozelenitev, so bolj ali manj enake in imajo sposobnost preživeti tudi ob ekstremnih pogojih, ki jih predstavljajo visoke poletne temperature in z njimi povezana sušna obdobja. Vendar ne na dolgi rok, opozori sogovornik. "Če želimo od takšne ekstenzivne ozelenitve nekaj več kot zgolj to, da opazujemo njihovo odzivanje na vremenske razmere v okolju, je nujno redno vzdrževanje, ključno pa pripomore k dobri kondiciji rastlin tudi ustrezna zasnova sistema ozelenitve. Samo oskrba z vodo največkrat ni dovolj, saj vpliva oziroma omeji raznolikost rastlinstva," poudari Žnidaršič. Ob tem še pojasni, da so posebej privlačne rastline, ki vzklijejo iz semen, saj s svojo raznolikostjo omogočajo različen čas cvetenja, z barvitostjo pa privabljajo tudi čebele, metulje, čmrlje ... Vse to prispeva k nenehnemu spreminjanju videza cvetočega travnika na strehi, doda sogovornik. "Šele v takšnem primeru ozelenitev predstavlja nekaj več v estetskem smislu, ob tem pa so pogoji za rast in vlaga zagotovljeni na preprost način že od začetka. V tem je tudi prednost unikatnega naravnega oblikovanja ekstenzivnih biotopnih ozelenitev pred uniformnim videzom predkultiviranih rastlinskih kombinacij."
Dvakrat na leto odstranjevanje plevela
Kateri sistem ozelenitve je med uporabniki najbolj pogost? Ni dvoma, da je to ekstenzivna ozelenitev, tudi zato, ker so zasajene rastline takšne, ki ne potrebujejo posebnega vzdrževanja. Tomo Žnidaršič meni, da omenjena ozelenitev združuje vse prednosti zelene strehe, predstavlja sorazmerno majhne dodatne obremenitve za streho, omogoča kombinacije z bivalnimi terasami. "Zato je tudi najpogosteje uporabljena ozelenitev na naših strehah."
Seveda pa jo je treba tudi vzdrževati, sicer razvoj rastlinja na njej prevzame narava sama, kar načeloma ni tisto, za kar je bila projektirana in izvedena ozelenitev strehe. "Redni vzdrževalni protokol zajema približno na leto odstranjevanje plevelov oziroma tujkov na strehi, v spomladanskem času pa tudi gnojenje z gnojilom z dolgotrajnim učinkom - od šest do osem mesecev -, saj omogoča počasno sproščanje hranilnih snovi. V kasnejših rastnih obdobjih je nujno tudi rezanje suhih in odmrlih delov rastlin oziroma stebel," pravi sogovornik in še doda, da je obseg rezanja odvisen od vrst rastlin in lokalnih pogojev na objektu.
Vse bolj priljubljene
Danes se čedalje več zelenih streh pojavlja na večstanovanjskih stavbah in tudi na hišah.
Prednosti zelene strehe:
Pozimi je v stavbah z ozelenjeno streho zaradi dobre izolativnosti treba manj ogrevati, poleti pa manj hladiti s klimatskimi napravami, saj zmanjšajo temperaturo v bližnji okolici, zaradi česar v notranje prostore poleti ne seva tako močna toplota z razbeljenih teras.
Rastline, ki so del ozelenitve, ugodno vplivajo na naše počutje, saj ohranjajo površine bolj hladne
in obenem prestrezajo onesnažen zrak iz okolice, ga filtrirajo in proizvajajo dragoceni kisik.
Takšna streha prispeva k izboljšanju zvočne izolacije,
saj rastline absorbirajo zvok.
Zelena streha ščiti vrh stavbe pred mehanskimi poškodbami, denimo točo. Zaščitena je tudi pred
UV-žarki, zato ima ozelenjena streha mnogo daljšo obstojnost v primerjavi s klasično streho.
Rastline na ozelenjeni strehi porabijo veliko deževnice, zato je manj steče v odtoke.
Poleg tega se z ozelenitvijo ustvari dodaten življenjski prostor za mnoge živali in rastline.
In še pomanjkljivosti:
S stališča začetne investicije so zelene strehe dražje od običajnih streh,
vendar imajo najmanj dvakrat daljšo življenjsko dobo.
Zaradi teže humusa, substrata, vegetacije in zadrževane vode morajo biti nosilne konstrukcije utrjene,
zato mnogo ravnih streh prav zavoljo povečanih obremenitev ne moremo spremeniti v ozelenjene.
Ob daljši suši koristno zalivanje
"V poletnih mesecih je pri daljših sušnih obdobij treba poskrbeti tudi za dodatno zalivanje, s čimer se napolnijo vodne čaše v akumulacijskem sloju. Nabor rastlin ekstenzivne ozelenitve je sicer zelo trdoživ in prenese tudi ekstremne razmere, vseeno pa ni sposoben samostojno preživeti dolgih vročih in sušnih obdobij."
Skupno lahko sicer sloji pravilno zasnovane ekstenzivne ozelenitve ob polni zasičenosti z vodo shranijo do 44 litrov na kvadratni meter, pojasni sogovornik iz podjetja Bauder.
Hkrati pa opozori, da ekstenzivna ozelenitev kot optimirana zasnova ni namenjena splošni pohodnosti strehe, ampak dovoljuje zgolj vzdrževalno pohodnost. "Lahko pa strešno teraso zasnujemo za različne namene: ozelenjeni del postane s tem uporabni del, na katerem je mogoče postaviti poljubne elemente. V vseh primerih je osnovna sestava spodnjih slojev nad nosilno podlago identična, razlikuje se samo končna nadgradnja. V primeru dodatnih ojačitev spodnjih slojev pa je na teraso možno vgraditi tudi težje elemente, kot je denimo masažna kad."
