Jasna Marin
Čeprav velikokrat slišimo, da les na prostem nima dolge življenjske dobe in da ga lahko uniči ogenj, mnoge lesene stavbe po svetu, ki so se ohranile skozi stoletja, pričajo o njegovi izjemni dolgoživosti. Japonci se lahko pohvalijo z eno najstarejših lesenih stavb na svetu – pagodo in samostanom budističnega templja Horjudži iz 7. stoletja našega štetja.
Kozolcev nihče ni barval
Tudi v Evropi najdemo lesene zgradbe, ki že stoletja kljubujejo soncu, vetru, dežju in snegu, in to kljub temu, da nekatere nikoli niso bile obdelane s sodobnimi sredstvi za zaščito lesa. V času, ko se vedno bolj prebuja ekološka zavest in ljudje vedno pogosteje iščemo okolju prijazne rešitve ter obujamo znanje naših prednikov, nam stara znanja pridejo prav tudi, ko izbiramo leseno fasado.
Vedno več ljudi razume filozofijo starih kozolcev, ki jih v sto letih ni nihče barval. Zato novejšo arhitekturo povezujemo s posivelim lesom. Tukaj gre običajno za obloge ali lesene stene, ki so največkrat iz macesnovega lesa. Ta les je že naravno poln smole, ki mu zagotavlja večjo trajnost.
Za fasado je najboljši ...
Za vsako rabo lesa raste drevo. Za konstrukcije je najprimernejši les iglavcev – smreka, bor, macesen – s čim bolj gosto rastjo. Največkrat se za lesene fasade oziroma zunanje opažne obloge uporablja les sibirskega macesna in smreke. Sicer v Sloveniji raste kakovosten alpski macesen, vendar je ta les nepredvidljiv zaradi izločanja smole. Za fasade lahko uporabimo tudi termično modificiran les smreke, topola ali jesena. Za pohodne površine je boljši trši les, hrast ali jesen. Če želimo ohraniti naravno barvo lesa, ga je treba ustrezno pobarvati, kar velja za vse drevesne vrste.
Večina ljudi je prepričana, da ima les, ki raste počasneje, boljšo kakovost. Vendar to pravilo velja zgolj za iglavce. Pri hrastu, jesenu, kostanju pa je ravno obratno. Les omenjenih listavcev, če raste počasi, ni kaj prida, pri bukvi pa hitrost rasti praktično nima nobenega vpliva na kakovost.
Sečnja pozimi
Kakovost lesa je odvisna tudi od časa sečnje. Les, posekan med vegetacijo, običajno močneje in hitreje razpoka in je manj trpežen kot les iz zimske sečnje. Tradicionalna pravila in postopki sečnje so vezani tudi na določene mesece, krajše termine, fiksne datume in ure, lunine mene in zodiakalna znamenja, ki naj bi po prepričanju nekaterih lesu izboljšali njegove lastnosti. Sečnjo lesa za gradnjo naj bi po luninem koledarju izvajali od ščipa do mlaja, torej ob stari luni, v zimskem obdobju.
Izvedba pomembnejša kot vrsta lesa
Trajnost lesene fasade je odvisna od več dejavnikov. Na splošno se življenjska doba lesene fasade ocenjuje na 30 let, kar je primerljivo tudi s klasično fasado, vendar strokovnjaki za lesene fasade poudarjajo, da lahko takšna fasada zdrži tudi sto let in več. Bolj kot sam les je za trajnost lesene fasade pomembno, kako je načrtovan objekt in ali ima zadosti velike napušče, ki zaščitijo fasado pred dežjem, pri čemer je najpomembnejši dejavnik izvedba. Če je lesena fasada kakovostno izdelana, bo vzdržala več generacij.
Les je najbolj občutljiv na delu, kjer je v stiku z zemljo, vodo in zrakom. Zato je priporočljivo, da les odmaknemo od tal oziroma da nosilno leseno konstrukcijo postavimo denimo na kovinske nosilce.
Pravilno vzdrževanje
Kakšno vzdrževanje bo potrebovala lesena fasada, je odvisno od vrste in obdelave lesa. Pri uporabi macesna, ki ga ne barvamo ali premazujemo, bo les dobil sivo patino, ki zagotavlja najboljšo naravno zaščito. Pri takšnem lesu vzdrževanja praktično nimamo.
Tudi pri termično obdelanem lesu ni potrebno posebno vzdrževanje. Nekateri priporočajo oljenje, vendar je dobro vedeti, da je treba oljiti večkrat na leto, obenem pa olje lesu ne da UV-zaščite. Naravna olja prav tako niso odporna proti plesnim in glivam, ki se lahko naselijo zlasti na lesu, ki je dalj časa izpostavljen vlagi.
Tisti, ki želijo, da les ne posivi, temveč da ohrani osnovno barvo, se lahko odločijo za specialne tankoslojne premaze, ki zagotavljajo dolgotrajno zaščito lesa. Tak premaz je treba obnavljati vsakih nekaj let.
