Preprečevanje rjavenja paradižnika

Oglasno sporočilo Oglasno sporočilo
26.06.2024 12:55

Največja nevarnost paradižnika in krompirja je sigurno krompirjeva plesen (Phytophthora infestans). Proti njej se je najbolje boriti preventivno, z večanjem odpornosti rastlin.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Arhiv Naročnika

Krompirjeva plesen, velikokrat imenovana tudi paradižnikova plesen, je zelo resna bolezen razhudnikovk (krompir, paradižnik, jajčevec), ki lahko hitro uniči celotno rastlino in kasneje pridelek. Izjemno hitro se širi v vlažnem in toplem vremenu, kakršnega smo bili deležni zadnje tedne. Zato je nujno izvajati preventivne ukrepe, kot so izbira odpornih sort, sajenje paradižnika v zaščitenem prostoru, škropljenje z biostimulanti.

Simptomi in širjenje

Prvi znaki okužbe so prosojne (vodene pege), ki se hitro širijo po listih in steblu ter postajajo temnejše, rjavo-črne barve. Okužena stebla postanejo temno rjava in lahko začnejo gniti. Bolezen se širi tudi na plodove, na paradižniku se vidijo kot rjava področja, gomolji krompirja pa gnijejo.

Arhiv Naročnika

Krompirjeva plesen najbolje uspeva v vlažnem vremenu, pri temperaturah med 18 in 24 °C. V takih razmerah se gliva hitro širi in lahko v nekaj dneh uniči vrtnine. Zaradi oslabljene odpornosti rastlin, se pogosto pojavijo tudi druge bolezni, kot je črna listna pegavost.

Zaradi nestanovitnih vremenskih razmer, kot so poletna vročina in hitra ohladitev z obilnimi padavinami, se krompirjeva plesen hitro razširi.

Plesen lahko zelo hitro uniči celotno rastlino, kar se lahko zgodi že v nekaj dneh.

Ključ je preventiva!

Najlažje se je proti krompirjevi plesni braniti s preventivnimi ukrepi. To pomeni, da ukrepamo še predno se pojavi bolezen.

  • Izbira odpornih sort paradižnika in krompirja, na krompirjevo plesen.
  • Upoštevamo sadilno razdaljo rastlin, tako povečamo zračnost rastlin.
  • Skrbimo za pester kolobar. Gostiteljskih rastlin ne sadimo na isto mesto vsaj 3-5 let.
  • Paradižnik sadimo v zaščiten in dovolj zračen prostor. Dovolj je, da ga sadimo pod streho.
  • Zalivamo ga pri koreninah in pazimo, da mu ob zalivanju ne močimo listov.
  • Večanje odpornosti rastlin z morskimi algami in aminokislinami. Odlične so 100 % morske alge: Rasti Algo-Plasmin (30-40 g/10 L vode).
  • V primeru okuženih listov, te čim prej odstranimo in jih uničimo.

Če se je okužba že razvila, potem je nujna uporaba fungicidov, oz. bakrenih sredstev.

Arhiv Naročnika

Za krepitev rastlin in preprečevanje razvoja glivičnih bolezni rastline škropite z Glunate Cu (20-40 ml/10 L vode) in Basfoliar Aktiv (30-50 ml/10 L vode).

Krepi rastlino, spodbuja encimatske procese v rastlini in preprečuje razvoj glivičnih bolezni. V času debeljenja plodov, poveča intenzivnost obarvanja paradižnika. Temu sredstvu dodamo še Basfoliar Aktiv, ki vsebuje ekstrakt morskih alg in pomembne mikroelemente. Ta poveča gostoto celičnega soka in tako veča odpornost rastlin.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.