Sanja Verovnik
Že nekaj časa je zaznati novo generacijsko skupino kupcev, ki se v obdobju po odraslosti svojih otrok, odločajo za novo hišo, pravi Petra Bizjak, vodjo arhitekturnega biroja Lumar. Ta skupina po njenih besedah izrazito značilno išče svoj novi dom v obliki pritlično zasnovanih hiš, sodobnih, a učinkovitih tlorisov za udobno bivanje dveh. Drugačne so izkušnje v podjetju Xella porobeton SI (Ytong hiše), kjer Suna Bizjak pove, da se najpogosteje za pritlično hišo odločajo kupci v zrelejših letih, ki mislijo na prihodnost in na morebitno zmanjšano gibalno sposobnost. Do odločitve nakupa pritlične hiše posameznike pripelje veliko različnih faktorjev in pričakovanj, pa pojasni Nina Vodopivec, arhitektka v podjetju JUBHome. Kot poudari, starost pri izbiri tipa objekta ne igra pomembne vloge: "Zelo pomemben faktor je uporabnost objekta." V Marlesu pa opažajo, da se kupci zadnja leta odločajo za vedno bolj racionalne tlorisne rešitve z manjšo kvadraturo objektov. Peter Podplatnik iz Marlesa pojasni, da se je v Sloveniji povprečna kvadratura stanovanjskega objekta, ki so ga izdelali v zadnjih letih, zmanjšala za dobra dva kvadratna metra.
Ni jih mogoče postaviti povsod
Petra Bizjak iz podjetja Lumar najbolj prepoznavno prednost pritličnih in atrijskih hiš vidi v preprostem obvladovanju in dostopnosti do vseh prostorov brez uporabe stopnic, ki lahko vsakemu od nas v določeni situaciji pomenijo tudi neizogibno gibalno oviro. Vedno več je tudi mlajših in družin z otroki, ki o teh prednostih razmišljajo vse bolj resno in se ob danih možnostih tudi zato odločijo za pritlično hišo, poudari sogovornica, ki meni, da bivanje v hiši danes pomeni mnogo več kot samo prebivanje, varnost in zavetje: "Če tem osnovnim funkcijam dodamo še vse emocionalne konotacije, dobimo dom. Ideal vseh domov pa je poleg domačnosti in topline tudi tesna povezanost z zunanjim bivalnim prostorom - navezovanje notranjega prostora navzven in neposredna dostopnost v okoliško naravo." Hkrati pa opozori, da kljub temu, da so pritlične hiše zelo zaželene in priljubljene, tovrstna zasnova hiše ni vedno mogoča: "Najsi bo razlog za to oblika parcele, njena velikost, relief ali celo specifični prostorsko-urbanistični pogoji, ki takšne rešitve ne omogočajo. Zato še zmeraj prevladujejo nadstropne hiše."
Največja prednost - povezanost
Pritlični objekti imajo kar nekaj prednosti, pojasni Nina Vodopivec iz podjetja JUBHome: "Zasnovani so brez stopnic. To pomeni, da so odlična rešitev za ortopedske bolnike v zrelejših letih. Poleg tega stopnišče zavzame približno deset odstotkov površine povprečne 130 m2 velike družinske hiše." Po besedah sogovornice pritlični objekti omogočajo edinstveno povezovanje notranjega in zunanjega prostora: "Ustvari se neverjetna povezanost med naravo in notranjim bivalnim prostorom." Hkrati pa je pozitivna lastnost pritličnega objekta tudi povezanost njegovih uporabnikov. "Hočeš nočeš je v pritličnih objektih vse skupaj bolj povezano, ni ustvarjena ločnica, kot jo sicer ustvarimo v stanovanjskih hišah z nadstropji," razmišlja arhitektka. Tudi Petra Bizjak v pritličnih hišah vidi veliko prednosti: "Ljudje smo individualisti in v hišah bivamo z zelo različnimi pričakovanji, navadami in v skladu z lastno kulturo bivanja. A pod črto imamo vsi v splošnem zelo podobne bivanjske vzorce, ki jih od večine terjajo terminski okviri dnevnih obveznosti." Osnovne zahteve naročnikov, tudi v primeru izbire pritlične hiše, so vezane predvsem na svetlobo, prostornost, večje steklene površine, nizke obratovalne stroške in kakovosten izkoristek površin, pravi sogovornica iz Lumarja. Največji prednosti pritlične hiše pa sta po njenih besedah ti, da imamo celotno bivanjsko površino na enem nivoju, brez ovir in možnost povezanosti z zunanjim okoljem iz vseh sob: "Kar nam omogoča preprosto navezovanje notranjih in zunanjih prostorov." Suna Bizjak iz Xelle pa privlačnost pritličnih hiš vidi v povezanosti celotnega bivalnega prostora: "Gibanje med prostori je preprostejše, vse imamo na dosegu roke." Hkrati pa ne pozabi na manjšo potratnost tovrstnih hiš: "Ker so takšne hiše običajno manjših neto površin, porabijo tudi manj energije za ogrevanje ali hlajenje."
Spremembe so, pa tudi ne
Vsekakor sta se podoba in tudi funkcionalnost hiš brez nadstropij skozi leta spremenili. Petra Bizjak opaža, da se je v zadnjih 20 do 30 letih povečala tudi njihova ponudba pritličnih hiš, prav tako zanimanje zanje. "Se pa sam koncept oblikovanja kakovostnih bivanjskih prostorov pri Lumarju ni bistveno spremenil, saj smo jih že v preteklosti, kot to počnemo tudi danes, snovali odprto, funkcionalno in brez nepotrebnih ovir. Tako je trend bolj povezanih in odprtih prostorov, ki odražajo tudi sodoben življenjski stil, prisoten že več kot desetletje," pojasni sogovornica. Edina razlika je v tem, meni, da so v sedemdesetih letih bili prostori med seboj ločeni - kuhinja od jedilnice in dnevne sobe. "Danes imamo večinoma povezane dnevno-bivalne prostore, jedilnica, kuhinja in dnevna soba. Zaradi sodobnega življenjskega sloga namreč bistveno manj časa preživimo doma, zato tisto malo časa raje preživimo skupaj v velikem prostoru," razmišlja Petra Bizjak. "Stanovanjski objekti so danes zasnovani veliko bolj trajnostno," poudari Nina Vodopivec. Kot doda, je značilnost sodobnih pritličnih hiš zagotovo tudi to, da imajo več izpostavljenih zunanjih površin v primerjavi z dvonadstropnimi objekti enake površine. "Pri načrtovanju stanovanjskih objektov ima vse večjo težo funkcionalno načrtovanje bivanjskega prostora. Vsak kvadratni meter objekta nekaj stane, posledično investitorji dodobra razmislijo, kaj potrebujejo in česa ne. Veliko investitorjev danes išče v posameznih prostorih dvojno uporabnost," ugotavlja sogovornica. Da so sodobne pritlične hiše predvsem energetsko manj potratne, torej dobro toplotno izolirane in imajo zelo dobro funkcionalno razporejene prostore, pa pove Suna Bizjak. Prepričana je, da bomo imeli najmanj stroškov s hiško z najmanjšo možno kvadraturo, ta pa znaša od 60 do 90 m².
Tudi za gibalno ovirane
Pritlična hiša je že zaradi samega koncepta razporeditve vseh prostorov v enem nivoju lažje dostopna funkcionalno oviranim osebam, a je ob tem treba upoštevati tudi druge vidike, opozorijo v Lumarju. Pomembno je predvsem, da so prehodi skozi vrata dovolj široki in da se omogoči rotiranje vozička na vseh ključnih točkah v prostoru. ”Bivanje brez ovir predstavlja koncept, kjer pri arhitekturni zasnovi in načrtovanju ter izvedbi bivanjskega prostora upoštevamo tudi potrebe bivanja oseb na invalidskih vozičkih, starejših oseb ali družin z otroki. Ta pogled ne pomeni, da se koncept prilagaja samo eni skupini, ampak upošteva potrebe vseh,” opozorijo v Lumarju. V podjetju JUBHome pa menijo, da je mogoče neovirano dostopnost v pritličnih hišah zagotoviti dokaj preprosto: “Ni stopnic, ki bi posameznikom na invalidskem vozičku predstavljale težave. Pri zasnovi je treba s premislekom načrtovati kopalnico, ki bo omogočala uporabo z invalidskim vozičkom.” Načeloma funkcionalno načrtovani pritlični objekti ustrezajo uporabnikom, ki za svoje življenje potrebujejo invalidski voziček, še pravijo.
Kaj vse vpliva na energijsko učinkovitost
Vendar pa energetska učinkovitost ni odvisna samo od tlorisne zasnove, ob implementaciji ustreznih tehnoloških rešitev je danes praktično vsaka hiša lahko energetsko izjemno učinkovita, opozori Petra Bizjak. K temu prispeva skupek kakovostno sestavljenih parametrov, ne samo odličen in funkcionalen tloris, ki vplivajo na energetsko učinkovitost hiše kot celote. Tloris odlikujejo svetli in odprti prostori, orientacija večjih steklenih površin proti jugu, parametri, ki skupaj s tehnološkimi rešitvami in kakovostjo gradnje zagotavljajo končno energetsko učinkovitost. S kompaktnimi tlorisnimi zasnovami pritličnih hiš pa dosegamo nekoliko boljšo energetsko učinkovitost, zaradi ugodnejšega razmerja med ovojem in ogrevano površino, opozori sogovornica iz Lumarja. Hkrati pa energetsko učinkovitost pritličnih objektov danes zagotovimo s pravilno izbiro materialov za gradnjo, pojasni Nina Vodopivec in doda, da njihov sistem gradnje omogoča, da se enaka toplotna prehodnost zunanjega zidu doseže s 5-10 centimetrov tanjšim zunanjim obodom objekta kot pri klasični gradnji. "Vsekakor pa veliko pozornosti posvečamo tudi pravilni geometriji in orientiranosti objekta glede na osončenost," še zatrdi arhitektka iz podjetja JUBHome.
Od 100 do 160 kvadratnih metrov
Kako velika je danes povprečna pritlična hiša in za kakšno velikost se danes stranke najpogosteje odločajo? V Lumarju so povedali, da je iskana velikost zelo odvisna od starostne skupine kupcev, njihovih potreb in tudi same parcele. Po manjših pritličnih hišah velikosti okrog 120 m2 običajno povprašujejo stranke iz tretjega starostnega obdobja, medtem ko so družinam z otroki zanimivejše hiše s kvadraturo nad 140 m2. V podjetju JUBHome pa so pojasnili, da so pritlični objekti, zasnovani za štiričlansko družino, običajno veliki okoli 130 m2 neto površine. Pari in posamezniki v zrelejših letih pa sprašujejo in izbirajo med manjšimi objekti - do 100 m2 neto tlorisne površina. V podjetju Marles razlagajo, da sta njihova najbolj prodajana tipa hiš za mlajše družine mansardna hiša, ki ima 138 m2 neto stanovanjske površine in klasično dvokapno streho, in hiša, ki je modernejše oblike in s stanovanjsko površino 160 m2.
Kakšna naj bo streha
Tip strehe je najpogosteje določen s prostorskimi akti, pojasnijo v podjetju JUBHome, kjer opozarjajo, da preko omejitev ne moremo. “Vsekakor pa se v primeru izbire pritlične hiše z ravno streho zmanjša volumen objekta,” dodajo. ”Dizajn in arhitektura hiše sta osnova pri odločanju o novogradnji. Lumar že v svojem naboru tipskih hiš ponuja skrbno zasnovane in tehnološko dovršene objekte s klasično dvokapno streho kot objekte z ravno streho,” pojasnijo pri Lumarju in dodajo, da se ravne strehe večinoma pojavljajo predvsem v urbanem okolju, medtem ko so v ruralnem okolju še vedno pretežno dvokapne strehe, kar sovpada tudi z lokalnim prostorskim aktom. V podjetju Marles so za tiste, ki si želijo bivanja v pritlični hiši, razvili hišo Domus, ki so jo zasnovali z enokapno, dvokapno, večkapno in ravno streho ob istem tlorisu, s čimer lahko zagotovijo gradnjo na vseh lokacijah po Sloveniji. Mlade družine najpogosteje izbirajo hiše z mansardo in dvokapno ali enokapno streho. Občasno se mlajše družine odločijo za pritlično hišo večjih stanovanjskih površin s sodobno arhitekturno obliko, kar pomeni enokapno ali ravno obliko strehe. Druge generacije se praviloma odločajo za pritlične hiše manjših kvadratur, večinoma klasične arhitekture z dvokapno streho.
