Jesenske trajnice so že v polnem razcvetu in napolnjujejo vrtni prostor s svojo očarljivostjo. Predstavljamo vam tri, ki so lahko silno dekorativne in si zaslužijo prostor na domačem vrtu.
Jesenske astre
Beseda aster izvira iz grščine in pomeni zvezdo, jesenske astre (Aster sp.) pa se ponašajo z mnoštvom drobnih cvetnih koškov. Notranjost cveta je običajno rumene barve, obrobni cvetni lističi pa so lahko beli, rožnati, rdeči, škrlatni, modri ali vijolični. Nižje rastoči primerki (do 20 centimetrov) so idealni za zasajanje v posode in cvetlična korita, lahko pa jih, podobno kot višje rastoče jesenske astre (60 centimetrov in več), sadimo na grede, za kar je najbolje poskrbeti spomladi.
Prija jim sončno ali rahlo zasenčeno rastišče, kjer so tla rodovitna in dobro odcedna, vendar skozi vse leto nekoliko vlažna. Množimo jih spomladi z neolesenelimi potaknjenci ali z delitvijo zrelejših sadik, ki so stare približno tri leta. Nekatere astre so občutljive za plesen, zato je priporočljivo poiskati takšne, ki niso občutljive za bolezni, da nas bodo dolga leta razveseljevale na vrtu.
Hermelika
Ljudsko zdravilstvo je nekoč zelo pogosto posegalo po svežih listih hermelike (Sedum maximus). Listom so odstranili povrhnjico in jih polagali na rane, opekline in pike žuželk. Zelo priljubljena je bila tudi hermelika na žganju, ki naj bi v majhnih količinah pomagala do boljše presnove in boljšega zdravja. Za zasajanje v lonce je primerna hermelika s povešavo rastjo (Sedum sieboldii). Na gredah so bolj priljubljene pokončno rastoče vrste, kot je denimo lepa hermelika, ki se ponaša tudi s pomenljivim imenom kitajska ljubezenska zel (Sedum spectabile).
Obstaja veliko različnih hermelik, cvetovi so bodisi beli, rožnati ali rdeči, kar je odvisno od sorte, in so bogati z nektarjem, zato zgodaj jeseni privabljajo v vrt številne metulje in čebele. Rastlino množimo s semeni in z delitvijo. Sadimo jih na sončne in sušne predele vrta, kombiniramo jih lahko z nižjimi okrasnimi travami in v družbo zelišč, tudi ameriškega slamnika.
Dresen
Čipkasto vez med kuštravimi astrami in iskrivimi hermelikami lahko naredimo z jeseni cvetočimi dresnimi (Persicaria amplexicaulis), ki jih krasijo nežni beli, rožnati ali rdečkasti cvetni klaski in bogat niz listov na steblih. Nekatere dresni so zelo raščave in lahko zadušijo druge rastline, zato je treba skrbeti za redno redčenje. Dresni množimo s semeni – ta pobiramo jeseni in sejemo spomladi –, s pomladansko ali jesensko delitvijo. Najbolje uspevajo na vlažnih rastiščih, prijata jim sončna in senčna lega.