Prvi korak je izbira primernega fasadnega sistema. Kot pravi Andrej Robič iz podjetja Saint-Gobain Weber, je pri tem bistveno, da so vsi deli fasadnega sistema - od lepila, mrežic, izolacije do osnovnega premaza, zaključnega sloja ... - medsebojno usklajeni in tudi ustrezno testirani.
Nova fasada je kot novi avto
V podjetju JUB investicijo v novo fasado primerjajo z nakupom novega avtomobila: “Hitro opazimo razliko med starim in novim!” Z novo fasado, pravijo, vzdržujemo ekonomsko vrednost nepremičnine in preprečujemo njeno propadanje, vzdrževanja pa v desetih letih praktično ni. Tudi v primeru prodaje nepremičnine tej s svežo preobleko dvignemo vrednost, hkrati pa jo naredimo privlačno za kupce.
Certifikat kot garancija za trajnost
Ob izbiri ustreznega fasadnega sistema bodite pozorni, da ponudnik oziroma izvajalec fasade ponudbi ali računu predloži ustrezno izjavo o lastnostih materialov, ki se nanaša na veljavno evropsko tehnično soglasje vgrajenega fasadnega sistema. "Certificiran fasadni sistem je dodaten element varnosti in garancije tako za investitorja kot tudi izvajalca," opozori Robič. Meni, da se na to pogosto pozabi, čeprav investicija v fasado ni majhna in je njena pričakovana trajnost relativno dolga. Ustrezen fasadni sistem se po sogovornikovih besedah izbere glede na vrsto in namembnost objekta, pri čemer moramo pri na primer višjih večstanovanjskih objektih upoštevati tudi nezanemarljiv element požarne varnosti. Strokovnjak predlaga, da se pred pričetkom fasaderskih del opravi temeljita analiza stanja na objektu in da se izvedejo ustrezna pripravljalna dela, na primer hidroizolacija temeljev in podzidka, tesnjenje balkonov. Hkrati ne smemo pozabiti na vodotesno vgradnjo okenskih polic. Vsi ti ukrepi namreč podaljšujejo obstojnost vgrajenega fasadnega sistema.
Investicija v prihodnost
Pri temeljiti prenovi se v prvi vrsti odločimo za toplotno izolacijo stavbe. V podjetju JUB pravijo, da je toplotna izolacija fasade investicija v prihodnost, saj nam dolgoročno prinaša le koristi in je zato ne smemo jemati kot strošek. Z izoliranjem fasade povečamo tudi bivalno ugodje v stavbi, zmanjšamo možnost nastanka plesni, ustvarimo bolj zdrave pogoje bivanja in zmanjšamo strošek za ogrevanje stavbe. Tako prispevamo k manjši rabi energije in posledično manj obremenjujemo okolje, naštejejo v podjetju JUB. Najbolj pomemben podatek glede izolacije fasade je njena debelina, pa opozorijo v podjetju Baumit. Določena je na podlagi energetskega izračuna objekta, ki temelji na pravilniku o učinkoviti rabi energije v stavbah.
Zakaj nastanejo toplotni mostovi?
Največja napaka, ki se lahko zgodi pri toplotni prenovi fasade, je nastanek toplotnih mostov, opozarjajo v podjetju Baumit. Nastanek toplotnega mostu pomeni, da je na delu zunanje stene toplotni tok povečan zaradi pomanjkljive toplotne izolacije, ali z drugimi besedami: na tem delu toplota pospešeno uhaja skozi zunanjo steno. Najbolj pogost vzrok so po besedah Baumitovih strokovnjakov neizolirane balkonske plošče, betonske preklade nad okni, medetažne betonske plošče, stiki stene in okenskih okvirjev ... Zaradi nastanka toplotnega mostu lahko v notranjosti nastajata plesen in kondenzat, v najslabšem primeru se tudi poškodujejo gradbeni materiali. Pravilno položena toplotna izolacija po celotnem zunanjem ovoju stavbe je najboljši ukrep za preprečevanje nastanka toplotnih mostov, še opozorijo v Baumitu.
"Če je za toplotno prenovo objekta izdelana projektna dokumentacija, se debelina toplotne izolacije posameznih elementov zunanjega ovoja stavbe določi v okviru energetskega izračuna znotraj projekta. Pri tem se določita potrebna debelina in toplotna prevodnost toplotne izolacije zunanjih sten," pojasnijo v Baumitu in še dodajo, da dobro orientacijo pri izbiri fasadne izolacije predstavljajo tudi kriteriji za dodelitev nepovratnih sredstev Eko sklada. Po teh kriterijih je določeno razmerje med debelino in toplotno prevodnostjo izolacije (λ/d ≤ 0,230 W/(m2K)), ki zagotavlja ustrezno toplotno izolativnost zunanjih sten po toplotni prenovi, še povedo v Baumitu in poudarijo, da je v okviru kriterijev podan tudi izračun, ki upošteva obstoječo toplotno izolacijo fasade.
Za novo hišo drugačna pravila
Kako pa se načrtuje fasada za novogradnjo? Kot pravijo v Baumitu, se debelina izolacije pri novogradnjah izračuna v okviru izdelave projektne dokumentacije in s tem povezane energetske bilance stavbe. "Minimalne kriterije za debelino izolacije določa pravilnik PURES oziroma tehnična smernica TSG-1-004. Za toplotno prehodnost zunanjih zidov je kriterij U ≤ 0,28 W/m2K. Ta vrednost opisuje kakovost toplotne zaščite zunanjega zidu. Odvisna je od lastnosti materialov, ki sestavljajo zid, in njihove debeline. Pri izračunu upoštevamo vse plasti zunanje stene, njihovo toplotno prevodnost in debelino. Na opečni steni debeline 30 cm izračun na primer pokaže, da je minimalna debelina izolacije iz ekspandiranega polistirena oziroma stiropora 12 cm. Kot rečeno, gre pri tem za minimalne kriterije, ki pa so pri izdelavi energetske bilance stavbe običajno strožji," še opozorijo Baumitovi strokovnjaki in dodajo, da je pri toplotni prenovi starejše stavbe dovolj dobra osnova tudi kriterij Eko sklada λ/d ≤ 0,230 W/(m2K), kar pomeni minimalno 17 cm izolacije iz ekspandiranega polistirena.
Tehnologija napreduje in zahteva vse bolj usposobljene mojstre
V Sloveniji imamo veliko usposobljenih fasaderjev. “Tehnologija izvedbe fasade se je v zadnjem času spremenila predvsem z razvojem in ponudbo novih vgradnih pripomočkov, na primer kvalitetnejših sider, priključnih okenskih in drugih namenskih profilov, elementov za pritrjevanje ograj, klimatskih naprav ter ne nazadnje izdelkov in rešitev za zagotavljanje vodotesnosti (okenske police, podzidki), zato je sprotno izobraževanje in strokovno usposabljanje v tej stroki nujno potrebno,” je prepričan Andrej Robič iz podjetja Saint-Gobain Weber.
Uporaba naravnih materialov
Andrej Robič iz podjetja Saint-Gobain Weber ugotavlja, da se investitorji v Sloveniji najpogosteje odločijo za fasadne izolacije na bazi ekspandiranega polistirena. "Ta izbira je pogojena z dolgoletno preizkušenostjo same izolacije, cenovno dostopnostjo in relativno enostavnostjo njene uporabe oziroma izvedbe," je prepričan sogovornik, ki meni, da v Sloveniji še nismo dovolj ozaveščeni o uporabi trajnostnih, naravnih materialov. "Seveda je treba gledati na celotni cikel trajnosti posameznega izolacijskega materiala, od na primer porabe energije pri njegovi proizvodnji, distribucije, vgradnje pa do končne reciklaže. Pri tem je še vedno naloga proizvajalcev, da naredijo ustrezne korake. Kljub temu bi izpostavil izolacije iz mineralne volne, kot sta kamena in steklena volna. Danes je fasadna steklena volna narejena iz 80 odstotkov recikliranega stekla, kar zagotovo ni zanemarljivo," poudari Andrej Robič.
Proti čemu mora biti odporna?
Fasadni sistem mora kljubovati zahtevam, ki so v obliki standardov zajete v fazi njegovega certificiranja, opozori Andrej Robič iz podjetja Saint-Gobain Weber. Sem na primer štejemo oprijem lepila na podlago in izolacijski material, vodoodbojnost, kljubovanje ciklom zmrzovanja in segrevanja ter odpornost na vetrovanje.
Okus posameznika ne sme biti vodilo pri izbiri barve
Piko na i na vsaki fasadi hiše naredi barva. Kot povedo v podjetju JUB, je izbira te tesno povezana z vrsto, kakovostjo in tipom podlage na fasadi. "Prav tako je treba upoštevati, katerim vremenskim vplivom je hiša izpostavljena. Če živite na obalnem področju, kjer je več sonca, ali v kraju oziroma regiji, kjer je veliko padavin, je to treba prednostno upoštevati tudi pri izbiri barvnega odtenka," opozorijo strokovnjaki za barve, ki menijo, da je o barvi fasade priporočljivo razmišljati že mnogo prej kot pa tik pred vgradnjo zaključnega sloja. "Že v fazi gradnje bi morali izoblikovati okvirno vizijo o celoti, da kasneje ne bi bilo dileme o barvi strehe, oken, vrat, ograje ... Različni materiali in s tem posledično različne barve bi morali biti izbrani skladno, tako je objekt obravnavan celostno in ne vsak element zase," menijo v JUB-u.
In kako izbrati ustrezen barvni odtenek? "Na podlagi več vzorcev z nanesenim ometom, ne samo s pomočjo barvne karte, saj barve na majhnih površinah delujejo drugače kot na večjih ploskvah," se glasi odgovor iz JUB-a. Zelo pomembno se jim zdi, da je večja površina nanesena tudi z granulacijo oziroma teksturo, saj se svetloba drugače odbija od ravne, gladke površine kot pa s teksturirane oziroma luknjičaste ploskve. Posledično odtenek zaznamo drugače. Barvo je obvezno treba preveriti na naravni svetlobi, pod umetno svetlobo se odtenek lahko spremeni, opozarjajo v JUB-u. In še, da se za barve nikoli ne smemo odločati preko digitalnih medijev, saj bodo zaradi različne svetlobe ali nastavitev na zaslonu odstopale od realnega stanja. Še en koristen nasvet prihaja iz JUB-a: glede na to, da hišo v barvo "oblečemo" za 15 do 20 let in s tem sooblikujemo zunanji javni prostor, poskušajmo razumeti, da pri izbiri odtenka fasade ne sme biti okus posameznika edino vodilo. Treba je upoštevati tudi okolje, kjer objekt stoji, ter značilnosti in barve v njem.
