(VRTNI KOLEDAR) Poskrbite, da bodo grede vseskozi polne

Jasna Marin Jasna Marin
03.06.2020 02:00

V začetku junija pobiramo mladi krompir, zeleni česen in razne solate. V sadnem vrtu je na vrsti redčenje plodov, na balkonih zalivanje, gnojenje in odstranjevanje odcvetelih cvetov.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Shutterstock

Na zelenjavnem vrtu bo ta mesec več dela s pobiranjem pridelka kot s setvijo novih vrtnin. Kljub vsemu pa velja, da ko poberete solate, kolerabico, redkvice, zgodnji krompir, rano zelje, gredic ne pustite praznih, temveč nanje sadite solate in kapusnice, zlasti brstični ohrovt. Tudi fižol se še lahko sadi, a ga je treba redno zalivati. Čebulo, ki ste jo posejali ali sadili spomladi, je treba zdaj opleti - ne okopavati, samo opleti, da ne poškodujete čebul. V juniju še osujte fižol, lečo, čičeriko in stebelno zeleno za beljenje.
Če ste krompir sadili v maju, ga osujte pred strnitvijo vrst. Še vedno lahko sadite sladki krompir in sejete pozno korenje ter črno redkev. Do 24. junija je čas za nabiranje belušev, po koncu sezone pa tla okrog njih pognojite. V drugi polovici meseca se konča tudi žetev rabarbarinih stebel. Rabarbari odrežite cvetne nastavke, da rastlina ne bo porabljala energije za tvorbo semen, zemljo okrog rabarbare pa zastrite s kompostom.

Slastne solate

Junija je idealen čas za sajenje solat, in če jih imate zelo radi, je priporočljivo, da sadike sadite na gredice vsak teden. Pri glavnatih solatah sta nadvse priljubljeni braziljanka in masaida, ki ju lahko sadite vse leto, enako velja za krhkolistno solato canasta. Tudi gentila se dobro obnese. Pa še ledenko lahko sadite na vrt v juniju, saj dobro prenaša vročino. Sadite lahko tudi gentilo, ki je znana po tem, da ohranja odprto listno rozeto. Setev radiča in endivije opravite šele v drugi polovici tega meseca. Junij je namreč neugoden za presajanje sadik radiča in endivije. S presajanjem sadik radiča in endivije zato počakajte do prihodnjega meseca, sicer od njiju ne boste imeli veliko pridelka, pa še v cvet bosta silila.

Da vam po vrtu ne bo treba nositi zalivalke ali stati ob gredah s cevjo v roki, si lahko omislite samodejni zalivalnik. Zlasti solatam ugaja vlaga v zraku in tleh, zato jih lahko zalivate tudi po listih.
Gardena

Poskrbite za vlažna vrtna tla

Vroči dnevi na zelenjavnem vrtu zahtevajo redno namakanje tal. "Zalivanje rastlin je priporočljivo v zgodnjih jutranjih urah, saj se čez dan tla segrejejo, čez noč pa ohladijo. Ob jutranjem namakanju izhlapi manj vode v primerjavi z namakanjem zvečer. Rastlinam omogočite dovolj časa, da absorbirajo vodo in si naberejo moči za prihajajoči dan," poudarja Aleksander Hojnik iz podjetja Husqvarna. Da vam po vrtu ne bo treba hoditi z zalivalko ali dolgo stati ob njem s cevjo za zalivanje v rokah, si lahko omislite samodejni zalivalnik. Ta je primeren za optimalno zalivanje zelenjavnih in cvetličnih gredic - brez ustvarjanja luž, razlaga sogovornik.

Senčenje vrta naj postane stalnica

Koristno je, če o svojem vrtu razmišljate dolgoročno in nanj umestite trdno in fiksno kovinsko ogrodje, prek katerega napeljete mrežo proti toči, ki rastline tudi senči. Tako bo stres zaradi vročine manjši, delo v vrtu pa lažje tudi v poletnem času. "V rastlinjaku je senčenje nujno že pozno pomladi. Mrežo proti toči je na rastlinjak priporočljivo napeti že v aprilu ali maju. Tako se rastline bolje razraščajo in utrpijo manj stresa zaradi močnega sonca," razlagata Davor Špehar in Primož Brezovec iz Zelenega sveta. Če pozabite na zastiranje tal, se to vsekakor pozna pri slabši kondiciji rastlin. Zastiranje v poletnem času je eden od pogojev, da vrtnine dobro uspevajo. Za zastirko in vlago pod njo so v vrtu najbolj hvaležne paprike in kumare. Nekoliko manj vode zahtevajo paradižniki. Tudi jajčevci so hvaležni za dobro oskrbo z vodo. Zastirka iz organske mase pripomore k manjši porabi vode in ohranjanju rahlih tal," pojasnjuje Špehar.

Zalistniki, škodljivci, plevel

Paradižniku zagotovite oporo, v juniju začnite obirati zalistnike. Potem ko se oblikujejo prvi plodovi, vsak teden dodajajte kalcijevo listno in talno gnojilo, da ne bo težav z rjavenjem konice oziroma muhe in da bodo plodovi bolj čvrsti. Kalcij koristi tudi papriki, kumaram in bučkam. Paradižniku, papriki, kumaram in jajčevcu je dobro zagotoviti kapljično namakanje, tako bo dovolj vlage v tleh in manj vlage v zraku, prav slednja pa bi lahko povzročila nastanek bolezni na nadzemnem delu rastlin.
Bolezni in škodljivcev je letos precej, saj je bilo v maju veliko ploh. Za krepitev rastlin in odpravljanje škodljivcev lahko uporabite domače pripravke, denimo brozgo iz koprive.

Sadni vrt

Najpomembnejše junijsko opravilo v sadnem vrtu je redčenje plodov na jablanah, hruškah in breskvah. Zanj poskrbite v začetku junija po naravnem odpadanju plodičev. Primož Brezovec iz Zelenega sveta svetuje, da pri jablanah in hruškah pustite po en plodič iz skupine, pri breskvah pa razredčite plodiče tako, da med njimi ostane razdalja osem do deset centimetrov. "Ohranite le najlepše plodiče, odstranite pa poškodovane, pozeble in neizenačene. Kasnejše redčenje v juliju nima več vpliva na rodnost v naslednjem letu, izboljša le kakovost plodov tekočega leta," razlaga sogovornik. Če redčimo plodove, je manj težav tudi z zavijači. "Jabolčni zavijač - to je gosenica metulja, ki povzroča črvivost plodov - se hitro seli iz ploda v plod, če se plodovi stikajo. Z redčenjem plodov pa lahko tudi do 30 odstotkov zmanjšamo pojav črvivosti in obenem omejimo širjenje navadne sadne gnilobe," našteva Brezovec.

Kombinacije, ki odganjajo škodljivce

V nasadih sadnega grmičevja je dobro kombinirati rastline, ki preganjajo škodljivce in pomagajo ohranjati sadje bolj zdravo. Pelin varuje ribez pred ribezovo rjo, enako velja za praprot. Črni ribez je dober sosed višnjam. V kombinaciji z malinami sta primerna fižol in grah, ki oskrbujeta tla z dušikom. V družbo jagod sadite por, čebulo, redkvico, špinačo in boreč.

Pogled na balkon

Balkonsko cvetje lahko že začnete dognojevati: pri tem upoštevajte pravilo, da večje in bujnejše ko so rastline, pogosteje jih je treba zalivati in jih sprva vsaj enkrat tedensko med zalivanjem pognojiti s tekočim gnojilom, ki ga primešate vodi. Nekatere rastline slabo prenašajo gnojenje, med te sodijo begonije in vodenke, zato omenjenih rastlin, če rastejo v ustreznem substratu, ne gnojite. Še opozorilo: rastline pognojite šele po tem, ko ste jih poprej že zalili z vodo. Prav tako nikoli ne dognojujte, ko je zunaj zelo vroče. Ali je na soncu segreta voda primerna za zalivanje? Ne, kajti z njo lahko poškodujete ali "skuhate" rastline. Zato pustite, da se voda v sodu ali zalivalki čez noč ohladi in jo šele zjutraj uporabite za zalivanje. Da se rastline ne posušijo v obdobju, ko vas ni doma, lahko poskrbi priročni počitniški komplet za zalivanje.

Da se rastline v času, ko vas ni doma, ne posušijo, lahko poskrbi priročni počitniški komplet za zalivanje, ki ima vgrajeno časovno stikalo.
Gardena
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta