Jasna Marin
Po starem rimskem koledarju je bil december deseti mesec v letu - latinska beseda decem namreč pomeni deset. Nekoč so ta mesec pri nas imenovali venahtnik, kolednik, božični mesec in grudnik, od starih imen pa se je do danes ohranilo ime gruden. To poimenovanje se je razvilo iz besede gruda, saj zemlja decembra pogosto v zmrznjenih grudah leži po poljih in si nabira moči za nov krog letnih časov.
In kaj nas grudna čaka na vrtu? Na zelenjavnih gredah decembra pobiramo motovilec, rukvico, blitvo, radič, por, zeleno, listnati in brstični ohrovt. Če je za čez noč napovedan mraz, gredice zaščitimo s koprenasto vrtno pokrivalko, čez dan pa naj bodo vrtnine odkrite, da sonce spodbudi fotosintezo, vrtno kopreno pa posušimo. Por lahko tik pred hudim mrazom izkopljemo iz tal in ga odnesemo v klet.
Dolgotrajna svežina gomoljnic
Korenovke in gomoljnice spadajo med dragoceno zimsko zelenjavo. Podzemna koleraba je denimo odlična za zimsko juho, iz nje lahko pripravimo tudi pire, saj vsebuje veliko škroba, tako da jo uporabimo tudi za zgostitev vegetarijanskih ali mesnih omak ali pa kot barvno popestritev enolončnic. Za podzemno kolerabo velja, da za bolj čvrst gomolj in podaljšano dobo skladiščenja odrežemo liste. Brez listov skladiščimo tudi črno redkev – rastlino, ki jo tako radi uporabljamo kot domače zdravilo proti prehladu in bolečem grlu.
Podobno naredimo z rdečo peso, ki ji centimeter ali dva nad gomoljem odrežemo liste, pri tem pazimo, da gomolja nikjer ne ranimo, da ne bi iz njega iztekel sok, nato peso spravimo v klet. Ko izkopavamo črni koren, uporabljamo vile in se potrudimo, da korena ne pretrgamo, sicer bo iz njega iztekel dragoceni sok, poln vitaminov in hranil.
Črni koren lahko ostane na vrtu do pomladi in ga sproti izkopavamo, ko ga bomo uporabili v kuhinji. Iz njega lahko pripravimo okusno jed na podoben način kot bi pripravljali šparglje s holandsko omako. Korene pastinaka pa je treba na vrtu izkopati pred zmrzaljo. Ovijemo jih s papirjem ali damo v mivkino zasipnico. Če želimo obdržati sočen koren, je treba tudi pastinaku odstraniti liste. Gomolje in korene za ozimnico je priporočljivo shraniti v zabojčkih, napolnjenih s peskom, žagovino ali celo listjem, in jih postaviti v hladno klet.
Zračenje kleti
Shrambe in kleti ob toplejših zimskih dneh redno zračimo, da preženemo zatohlost. Obvezno vsak teden preglejmo, ali so spravljeni plodovi še zdravi. Če je kakšen plod nagnit ali poškodovan, ga takoj izločimo. Kadar so malce načeti le zunanji listi pridelka ali manjši deli ploda, rastlino čim prej porabimo. Prav tako preverimo, ali je pesek, v katerem so spravljeni korenje, zelena in rdeča pesa, dovolj vlažen, da se zelenjava ne bi izsušila. Dodatno opravilo, ki ga je koristno opraviti v suhih kleteh, je, da občasno po tleh polijemo malce vode. Ta bo pri izhlapevanju ovlažila zrak in nekoliko upočasnila venenje plodov.
Čiščenje v sadovnjaku
Listje, ki je pod sadnim drevjem, pograbimo in odstranimo, ker lahko v njem prezimijo kakšni povzročitelji bolezni. Prav tako potrgamo okuženo listje in sadne mumije, ki so ostale na drevesih. Na golih drevesih najlaže opazimo, katere veje so poškodovane in zlomljene. Ker drevesa pozimi počivajo, je zdaj ustrezen čas, da odstranimo zlomljene veje in rane skrbno zamažemo s cepilno smolo ali voskom. Kadar zapade težek in vlažen južni sneg, sadno drevje in okrasne rastline previdno otresemo, da pod težo snega ne bi popokale veje.
Zaščita pred divjadjo
Sadno drevje pozimi radi obglodajo zajci in srne. Debla mladih dreves lahko ovijemo z valovito lepenko, z juto ali obdamo z mrežico. Za posamezna drevesa je najboljša zaščita mreža, ki jo še pred snegom pritrdimo okoli debla. Po potrebi v suhem vremenu obnovimo še belež na deblih, ki ga nanašamo pred zimo. Pregledati in popraviti je treba ograje, ki služijo za zaščito pred divjadjo. Prav tako preglejmo zimsko zaščito občutljivih sadnih vrst, kot so kivi, kaki, figa, granatno jabolko.
Kompost pozimi
Kompostiramo lahko tudi pozimi, vendar je proces kompostiranja v hladnem vremenu počasnejši. Če želimo, da mikroorganizmi preživijo, jih moramo zavarovati pred mrazom. Odprt kompostnik je priporočljivo ograditi in pokriti s ponjavo, lahko tudi s slamo ali kartonom. Tako ga zaščitimo pred padavinami in ohranimo notranjo toploto. Pazimo, da ohranimo dotok zraka. Odpadke, ki jih pozimi nalagamo na kompostni kup, razrežemo na majhne koščke, da bo temperatura v kompostniku čim bolj enakomerna. Kompostne odpadke občasno posipamo z apnom, da preprečimo gnitje. Ko posije sonce, je koristno kompost odkriti, da ga žarki malo pogrejejo.
