Sanja Verovnik
Prenove fasade se je dobro lotiti takrat, ko ugotovimo, da več ne opravlja funkcije zaščite objekta pred zunanjimi vplivi iz okolja, je, bodisi poškodovana bodisi dotrajana, na kar opozarja vse več strokovnjakov, med njimi tudi arhitekt Tomaž Meznarič. Po njegovem mnenju je poleg estetskega vidika treba posvetiti veliko pozornosti tudi energijski optimizaciji objekta.
Pri izbiri zaključnega sloja, svetuje previdnost. "Iz lokacijske informacije azberemo, kakšni tipi oziroma materiali fasad so v določenem okolju dovoljeni. Dobro se je ozreti po soseski in preveriti, kakšne fasade prevladujejo v naši okolici. Pri tem pa sledimo dobrim zgledom," priporoča Meznarič.
Zdrava bivalna klima
Najpomembnejši ukrep za zagotavljanje zdravega življenjskega prostora in zmanjšanje porabe energije predstavlja izvedba toplotnoizolacijskega fasadnega sistema. Dejstvo je namreč, da ljudje v mestih kar 90 odstotkov časa preživimo v zaprtih prostorih, zato moramo v njih ustvariti zdravo bivalno klimo. Zdrava in za bivanje prijetna relativna zračna vlaga je med 40 in 60 odstotki, notranja temperatura zraka in stene pa naj se ne bi razlikovala za več kot tri stopinje Celzija. Z uporabo ustrezne toplotne izolacije se zmanjšajo temperaturna nihanja v prostoru, zaradi katerih se lahko v hiši pojavljata vlaga in plesen, ki močno vplivata na kakovost bivanja. V neizolirani ali slabo izolirani hiši so večji stroški ogrevanja in hlajenja, ker toplota uhaja na prosto. Navsezadnje pa dotrajana fasada tudi ne opravlja več svojih osnovnih funkcij, menijo v podjetju JUB. S pravilno izvedeno zunanjo fasadno izolacijo, ki odpravi vse toplotne mostove, pa preprečimo tudi kondenziranje vlage na notranjih stenah in pojav plesni, še dodajajo v JUB-u.
Toplotni mostovi se najpogosteje pojavijo na betonskih balkonskih ploščah ali na terasah, ki se brez prekinitve nadaljujejo v notranjost objekta, pojasnjujejo v podjetju Saint-Gobain Weber. "Vzrok so lahko slabo izolirane špalete, neizolirani deli pod policami, pragovi, podzidki. Vsaka taka površina ima določene posebnosti, zato je treba vsak toplotni most obravnavati individualno in pripraviti ustrezno rešitev," opozarjajo sogovorniki.
Kakšno debelino izbrati?
Ne glede na to, ali gre za novogradnjo ali prenovo, je z ekonomskega vidika debelina izolacije odvisna od tega, s katerim energentom ogrevamo stavbo, menijo v podjetju JUB. "Dražje ko se ogrevamo, bolj se nam splača vgraditi večje debeline. Tako je pri uporabi kurilnega olja ekonomsko optimalna debelina običajnega belega fasadnega stiropora – ob računskem upoštevanju življenjske dobe fasade zgolj 25 let – 25 centimetrov," ocenjujejo v JUB-u. Izračunali so tudi, da je smiselno vgrajevati debelejšo toplotno izolacijo, saj je razlika v dobi povrnitve investicije med tanjšim ali debelejšim stiroporom sorazmerno majhna, po tem obdobju pa je prihranek pri debelejšem znatno večji. "Razlika v ceni med izdelavo fasade s toplotno izolacijo pet centimetrov in toplotno izolacijo debeline deset centimetrov je zgolj v ceni toplotne izolacije, saj cena dela, zaključnih slojev in postavitve delovnega odra ostane enaka. Še enkrat večja debelina izolacije v tem primeru pomeni samo nekaj več kot deset odstotkov povečanja investicije," razlagajo v JUB-u.
Odvisno tudi od objekta
Z vidika zahtevnosti dela je obnova dotrajane stavbe težja kot vgradnja fasade na novogradnji, menijo v podjetju Saint-Gobain Weber. "S kakovostnim projektom novogradnje lahko predvidimo in rešimo vse. Težave se običajno pojavljajo pri sanacijah objektov, pri čemer velikokrat strošek pravilne izvedbe presega pričakovane ustvarjene prihranke," menijo sogovorniki.
Katero vrsto fasadnega sistema bomo izbrali pri sanaciji, je odvisno od specifike objekta in želja. Material osnovne konstrukcije obstoječe hiše vpliva samo na tip sider, s katerimi dodatno pritrdimo toplotno izolacijo. Pri masivnih zgradbah imamo več svobode, pri montažnih, katerih konstrukcija je bolj podajna oziroma fleksibilna, pa je treba uporabiti bolj elastične zaključne omete in lepilne malte. Največ pozornosti pa je treba posvetiti obdelavi stikov fasadnega sistema z drugimi elementi. "Zahtevnost vgradnje fasadnega sistema je tako povezana z natančnim in kakovostnim zatesnjevanjem teh stikov. Ta faza izvedbe je pogosto zapostavljena, spregledana ali pa zaradi dodatnih stroškov ni izvedena," opozarjajo v podjetju Saint-Gobain Weber.
Prednosti prezračevanih fasad
"Zadnja leta zaznavamo trend in povečano povpraševanje na področju prezračevanih fasad," opaža arhitekt Tomaž Meznarič. "Ta fasada je prezračevana oziroma obešena na leseno ali aluminijasto podkonstrukcijo. Z zračnim kanalom loči zaključno fasadno oblogo od sloja toplotne izolacije. Toplotna izolacija po zračnih kanalih odvaja vodno paro, kar ji omogočata ustrezno predvidena dovodna in odvodna pot. Lahko bi tudi rekli, da odbija oziroma zmanjšuje zunanji hrup in ga ne prenaša v objekt. Investicija v takšno fasado je nekoliko višja in je primerna za lesene, aluminijaste, steklene ali vlaknocementne zaključne fasadne plošče."
Kombinacija izolacijskega materiala
Poleg stiropora se kot izolacijski material pojavljajo tudi bakelitne plošče, mineralna volna in še kaj. V podjetju Henkel Slovenija za novogradnje priporočajo fasadni sistem z mineralno volno in silikonskim zaključnim slojem. "Takšna kombinacija izolacijskega materiala in zaključnega sloja omogoča najvišjo kakovost bivanja v objektu, sam sistem pa je dolgoročno najbolj obstojen in nezahteven za vzdrževanje," pravijo v podjetju Henkel Slovenija. V zadnjem času pa so po besedah sogovornika priljubljeni tudi fasadni sistemi, pri katerih so arhitekturni detajli na zaključnem sloju obdelani v videzu lesa raznih vrst in barv, kar daje objektu posebno personalizirano noto. "V tem sistemu lahko poleg lesnih dekorjev najdemo tudi imitacije opeke, naravnega kamna in arhitekturnega betona." Ker je učinkovitost fasadnega sistema najbolj odvisna od zunanje temperature in vlažnosti ter jakosti vetra, tudi ni vseeno, kateri sistem izberemo za katero podnebje. Vendar se omenjeni sistem dobro obnese tako pri visokih kot pri nizkih temperaturah: "Silikonski zaključni sloj najbolj uspešno kljubuje ekstremnim vplivom iz okolja, zagotavlja visoko prepustnost za paro in dolgoročno obstojnost barv."
S fasado ne bodimo vpadljivi
V Sloveniji je opaziti kar precej drznosti pri fasadnih barvah. Vendar vsaka barva ne sodi na vsako stavbo ali v vsako okolje. Obstajajo kakšna pravila, priporočila, meje?
Arhitekt Tomaž Meznarič odgovarja: "Izbiri barve fasade je dobro nameniti nekaj več pozornosti in skrbnosti. Zavedati se je treba, da je fasada s svojo barvo eden najbolj vidnih elementov zunanjosti hiše. V občinskih prostorskih načrtih so predvideni odtenki barv in tudi usmeritve, kakšno barvo fasade izbrati v določenem okolju. Brez upoštevanja tega za novogradnjo sploh ni mogoče pridobiti uporabnega dovoljenja. Po drugi strani pa se zdi, da pri prenovah fasad vendarle ni tako, da usmeritev enostavno nihče ne upošteva. Posledica tega pa je, da lahko po Sloveniji vidimo veliko zelo vpadljivih in močnih barvnih odtenkov na fasadah hiš. Pri izbiri barv predlagam, da se upošteva širša slika: najprej se pogleda, kakšne barve so drugi elementi na hiši in tudi ob njej. Pri tem je pomemben tako videz ograje kot tudi okenskih okvirjev, vhodnih in garažnih vrat, tudi barva kritine in krovskokleparskih izdelkov, na primer žlebov."
