Stare hiše imajo dušo. Pa so tudi zdrave?

V slovenskem prostoru je veliko govora o energetiki in energetski učinkovitosti stavb, vse premalo pa se zavedamo, da je še bolj kot zgolj energetska učinkovitost za vse nas pomembno, da smo obdani z zdravimi naravnimi materiali in da so prostori čisti, urejeni in zračni, opozarja Ivan Stanislav Klaneček, izumitelj, gradbeni tehnolog, ustanovitelj podjetja Ing.Klan in avtor knjige Z izumi in patenti v širni svet. "Ko govorimo o kakovostnem bivanju, je treba na zdravje misliti že pri načrtovanju hiše in za gradnjo uporabiti čim več naravnih materialov, kot so opeka, les, mineralni ometi in naravne barve," poudarja sogovornik. Marsikdo ne bo zidal hiše, temveč si bo dom ustvaril v starejši stanovanjski stavbi, ki morda potrebuje temeljito obnovo. Na kaj vse moramo biti pozorni, ko kupujemo in obnavljamo dom?

Poglejmo obraz, telo, nato še noge

Kadar se odločamo za nakup ali obnovo hiše, ne dovolimo, da bi nas zgradba že na prvi pogled zapeljala z očarljivostjo. V starih zgradbah lahko na stanovalce preži precej nevarnosti in pasti, ki jih je treba raziskati, še preden se odločimo za nakup. "Tako kot ob prvem stiku s človekom sprva zaznamo obraz in zunanjost, je tudi pri hiši treba začeti vizualni pregled. Najprej pogledamo, kakšna je streha in kakšni so temelji. Nato preverimo, kakšna so okna, vrata, fasada in koliko je vse to že dotrajano," svetuje Klaneček. Zaradi stabilnosti hiše je pomembno, ali je podkletena ali je brez kleti. Za kupca pa je velikokrat odločilno, ali so klet in temelji hiše suhi. "Če je hiša podkletena in če v kleti ni opaziti vlage, potem je to garancija, da je hiša v celoti suha. V takem primeru lahko rečemo, da suhe noge zagotavljajo zdravo telo. Če pa je klet vlažna, je treba raziskati, zakaj je vlažna, in ugotoviti vrsto vlage, preden se lotimo sanacije. Če so v kleti vlažna samo tla, zidovi pa suhi, je bil dosežek zidarskih mojstrov, zlasti če gre za stavbo, staro več stoletij, zelo uspešen, saj so takšna tla bila zaželena, ko še ni bilo hladilnikov. Takšne stavbe so iskali vinarji in sadjarji, še danes so nad njimi navdušeni specialisti enologi, ki prisegajo na naravno vlažna tla," izvemo od sogovornika.

Kdaj zračenje ne zadostuje

Na nastanek čezmerne vlage v hiši vpliva narava, ker je stavba tujek v naravi, poudarja sogovornik. Prav tako na povečano vlažnost v prostorih vpliva človek, ki biva v njej - z dihanjem, kuhanjem, prhanjem ali kopanjem. Za odvajanje vlage je bistveno pravilno in redno zračenje. Obstajajo pa primeri, pri katerih zgolj zračenje ne zadostuje. "To je takrat, ko čezmerna vlaga v temeljih, zidovih in tleh v kleteh nastane zaradi vertikalnih kapilarnih dvigov iz podtalnice in horizontalnih tlakov na zidove kleti po meteornih padavinah, ki pronicajo ob stavbi v globino do podtalnice. Da je v hiši čezmerna vlaga, razkrivajo temne lise na stenah zidov, ki se ob dolgoročnem navlaženju dodatno obremenijo z madeži raztopljenih soli sivozelene barve, ki prehajajo v nadaljnjo fazo - v oblogo plesni. V nekaterih primerih se celo razvijejo hišne gobe, ki podobno kot druge biološke naslage povzročajo razkroj zdravega gradbenega tkiva in uničujejo človekovo zdravje. Biološke naslage so tihi sovražnik človeka in stavbe, s cvetenjem oddajajo nevidne trose, ki se nalepijo na kožo človeka, sluznice dihal, na oči, lasišče, prav tako pa potujejo po vsej zgradbi," razlaga gradbeni tehnolog in poudari, da je najprej treba odpraviti vzroke vlage in objekt stabilizirati.

Preverjanje gradiv

Pri ogledu hiše je pomembno, da se seznanimo tudi z gradivi, s katerimi je hiša grajena. Je to hiša iz zbite ilovice ali iz glinene opeke ročne izdelave - ta je po mnenju Ivana Klanečka najkakovostnejša -, morda je hiša zgrajena iz industrijske glinene opeke, betonskih blokov, betona, porobetona, lesa ali pa je montažna. "Večina hiš v Sloveniji je zgrajena iz opeke. Za opečnate zidove je najbolje, da jih zunaj in znotraj obdelamo z naravnimi mineralnimi ometi, ne pa, da jih oblepimo s stiroporom. Stiropor in folije na stavbi učinkujejo približno tako, kot če bi zdravega človeka zavili v plastično vrečko in ga potem namazali s sintetičnim make upom, nato pa pričakovali, da bo dolgo in dobro živel. Le kako, če koža ne more dihati v nepredušnem ovoju?" razmišlja Klaneček. Podobno je tudi pri zgradbah. Na zunaj so lahko lepe, toda če so obdelane s sintetičnimi materiali in prebarvane s sintetičnimi barvami, ki vsebujejo škodljive hlapne organske snovi, in zadelane s plastičnimi okni, potem smo na poti k temu, da doživimo bolezen sodobnega časa, ki se imenuje sindrom bolnih stavb. Preverimo tudi, s čim je hiša prekrita. Strešniki so lahko iz glinene opeke, betona, polimernih gradiv, kovinski, bitumenski, leseni (skodle), precej redko pa naletimo na slamnate in s trstiko krite hiše. Najmanj ustrezna je po besedah sogovornika streha iz starih salonitnih plošč, ki vsebujejo azbest, ki je zakonsko dovoljen do prve obnove.

Stik s kožo

Z zdravstvenega stališča je zlasti pomembna finalna obdelava v notranjosti zgradbe in v bivalnih prostorih. "Finalna obdelava pomeni obdelavo konstrukcij zidov, torej omete, izravnalne mase in slikopleskarska dela." Če jo primerjamo s človekom, je ta segment kot človeška koža, ki je naš največji organ. Zato gradbeni tehnolog poudarja, da je "finalna obdelava najpomembnejša pri hiši, ker pomeni najbolj konkreten stik človeka z največjimi površinami bivalnega prostora - torej s štirimi stenami in stropom".

Da bo koža dihala

Stene so lahko obdelane s klasičnimi ali z modernimi materiali, med njimi je velikanska razlika. "Med moderne prištevamo sintetične materiale in barve, ki vsebujejo topila, razredčila, naftne derivate in sintetične konzervanse, ki vseskozi med nanosom, sušenjem in tudi kasneje izhlapevajo v prostor ter neugodno vplivajo na zdravje. Poleg tega sintetične barve zapirajo mikropore v stenah in naredijo prostore zrakotesne. Če v takšnih prostorih nimamo prisilnega prezračevanja, se začne v njih nabirati vlaga in sčasoma se razvijejo plesni, ki jih navadno ne moremo preprečiti niti s pogostim odpiranjem oken. Prav pogosto odpiranje oken pomeni tudi izgubo toplote. Med klasične materiale pa spadajo mineralni ometi, mineralne izravnalne mase (kiti) ter apnene in silikatne stenske barve, ki omogočajo dihanje sten. Klasične barve na bazi apna in silikata so ob nakupu resda dražje od sintetičnih, vendar na dolg rok zagotavljajo visoko kakovost bivanja ter boljše počutje in zdravje človeka. Značilno zanje je, da uravnavajo mikroklimo v bivalnih prostorih objekta: ko je vlage v prostoru preveč, jo absorbirajo, ko je je premalo, jo oddajajo," pojasnjuje strokovnjak.

Pod nogami

Tla v starejših hišah so najpogosteje obložena z lesom, sintetičnimi talnimi oblogami ali s keramiko. "Pri starejših podih iz sintetičnih materialov obstaja nevarnost, da so vsebovala formaldehid, ki je rakotvoren. Prav tako se je formaldehid do pred kratkim uporabljal v stenskih lepljenih ploščah in lepilih za talne obloge. Parketi v starih stanovanjskih prostorih so bili nekoč žebljani, kar je po mojih izkušnjah najbolj zdrava rešitev. Pri lepljenju parketa, kar je sodobna praksa, pa se žal večinoma uporabljajo sintetična in zdravju škodljiva lepila," našteva sogovornik.

Okna in vrata

Pri hiši ali stanovanju si je treba dobro pogledati tudi stavbno pohištvo. "Lesena okna in vrata delujejo podobno kot zdrave mineralne barve. Če je les od sečnje, sušenja in vse do izdelave pripravljen s pravilnimi tehnološkimi postopki ter naposled obdelan z naravnim oljem in mineralnimi prekrivnimi barvami, diha kot zdrava koža," pojasnjuje Klaneček in poudarja, da se premalokrat zavedamo, da ustrezno obdelana okna in vrata ter drugi leseni elementi in pohištvo pomagajo uravnavati mikroklimo v prostorih.

Izolacijski materiali

Stare stavbe imajo debel strop (do 60 centimetrov), ki so ga za boljšo termično in zvočno izolativnost nekoč polnili z ugaski, to so pogašeni delci premoga. "Dokler premog izgoreva, izloča žveplove okside in žveplove kisline, ogljikov monoksid, dušikove okside ... Ko pa ugasne in zogleni, praviloma ni več nevaren, razen če je pomešan s kemičnimi primesmi. Res pa je, da se sčasoma iz njega začne izločati prah." Poleg ugaskov lahko v stavbah najdemo tudi staro kameno in stekleno volno. Če se odločimo za zamenjavo izolacijskih materialov, je treba pri odstranjevanju starih uporabiti zaščitna oblačila, očala in masko.

Dober začetek je pol dela

Eno je prebrati nasvete, nekaj povsem drugega pa je, ko smo dejansko pred hišo, ki jo nameravamo kupiti ali obnoviti. Zato je takrat, ko se odločamo za velik korak, najbolje poiskati izkušenega strokovnjaka in si skupaj z njim ogledati stavbo, saj nas bo znal usmeriti in nas opozoriti na pomanjkljivosti in prednosti gradnje, ki bi jih sami lahko hitro prezrli.