Zakaj je vrtnarjenje odlično tudi za starejše ljudi

Spomladi, ko vabijo topli žarki v naravo, se vsi, ki so jim pri srcu rastline in imajo svoj vrt, z veseljem lotijo zelenih opravil. A zlasti za starejše je pomembno, da delo z rastlinami ne postane breme.

Zasnova vrta za pozna leta naj temelji na razmisleku, katera zelenjava je tista, zaradi katere bi sicer vsak dan šli v trgovino ali na tržnico, šele potem naj sledi odločitev, kako velik bo vrt in na njem posamezne grede, poudarja univerzitetna diplomirana inženirka kmetijstva in permakulturna učiteljica Simona Trčak Zdolšek. "Za starejši par je primerna velikost vrta od 30 do 50 kvadratnih metrov, kar naj bi zadostovalo, da nekaj zelenjave ostane na vrtu tudi čez zimo in da imajo lastniki vrta tudi nekaj malega za ozimnico," meni sogovornica.

Prednost visokih gred

O tem, kakšne vrste gredic naj si zasnujemo v zrelih letih, pa svetuje: "Za starejše so primerne gredice, ki so malo dvignjene, lahko pa se odločijo, da cel vrt preuredijo v več visokih gred. Visoke grede so lahko zasnovane tako, da so povezane med seboj s klopcami, ki imajo več funkcij: nanje vrtičkar lahko sede, jih uporabi kot odlagalno površino za sadike, rokavice, zalivalko …" Tako kot med navadnimi je tudi med visokimi gredami pomemben prostor za nemoteno gibanje. Zato naj bodo potke med gredicami široke vsaj 50 centimetrov, svetuje sogovornica.

Širina gred nikakor ne bi smela presegati 120 centimetrov, še bolje pa je, da so grede široke zgolj 90 do 100 centimetrov, da vrtičkar lahko doseže gredo z več strani in mu ni treba hoditi po gredi.

Že ura na dan zadostuje

Kako se je najbolje lotiti dela na vrtu, da ne bo prenaporno? "V vsakem primeru moramo govoriti o delu na vrtu kot o obliki sprostitve in uživanja. Vrtnarjenje mora biti užitek. Ena ura na dan zgodaj zjutraj ali popoldan povsem zadostuje. Z delom na vrtu ne smemo pretiravati v fizičnem smislu, da ne preobremenimo telesa," opozarja Trčak Zdolškova.

Velikokrat imajo ljudje slabo vest ali občutek, da bodo nekaj zamudili, če ne bodo dela postorili, ko so ga opravili že vsi okoli njih. "Predvsem se moramo naučiti poslušati sebe, tudi ko gre za vrtnarjenje. Jaz najraje izberem soboto popoldan, ko je lep sončen dan brez vetra, in nedeljsko popoldne kot sprostitev na vrtu. Čez teden pa si na vrtu ogledam, kaj bo naslednji dan za kosilo," pojasnjuje sogovornica.

Olajšajte si delo

Ne glede na to, kako velik ali majhen je vrt, bo ta potreboval nego, zalivanje, pletje ... Da bo dela manj, je bistven dober začetek. Zdaj je primeren čas, da z vrta poberete stare vrtnine in naredite prostor za nove. Permakulturna učiteljica svetuje, da ko pripravite vrt bodisi s klasičnim prelopatanjem bodisi samo z rahljanjem tal in ko sta temperaturi tal in zraka primerni za setev in sajenje posameznih vrtnin, jih posadite in posejte na grede, preostali del vrta pa takoj zastrite.

Zastirk je več vrst, zato se odločite za tisto, ki jo imate pri roki: lahko je to slama, kompost, zdrobljeno listje, drobni sekanci. Debelina zastirke naj bo pet do deset centimetrov. Kadar imate na vrtu zastirko, požene zelo malo plevela, pa še tistega je zelo lahko odstraniti, saj je zemlja spodaj vlažna in rahla. Predvsem pri plodovkah, a tudi pri solatah, bo koristno uporabiti namakalni sistem, saj pri njih ni priporočljivo zalivanje po listih in po steblu.

Vrtiček na balkonu

V zadnjem času postaja aktualno tudi vrtnarjenje na balkonu. "V loncih se zelo dobro obnesejo številna zelišča, mini paradižnik, paprika, jajčevec pa tudi kakšna kumara, sploh če uporabimo cepljene sadike. V balkonskih koritih pa bo rasla listnata zelenjava, ki jo režemo in ima plitek koreninski sistem, na primer rukola, solata za rezanje, azijska listnata zelenjava," našteva Trčak Zdolškova. Preden posodo napolnite z zemljo, jo je treba očistiti, da se rastline ne okužijo. Najbolje je, da jo operete z vročo vodo, lahko tudi z blago milnico, ter nato obrišete do suhega. Pri sajenju v korita in posode obvezno poskrbite, da so na dnu luknjice, skozi katere odteka odvečna voda. Prav tako izberite kakovosten substrat.

Krepitev samozavesti

Sogovornica opaža, da delo na vrtu prinaša veliko prednosti. "Poleg tega, da si človek pridela lastno visokokakovostno zelenjavo, je vrtnarjenje koristno tudi za zdravje. Vrtičkarji veliko časa preživijo na svežem zraku in jim zdrava mera fizičnega dela ter gibanja po vrtu v zgodnjih dopoldanskih urah ali pozno popoldne zagotavlja dobro počutje. Polne grede zelenjave krepijo samozavest vrtičkarjev v zrelih letih, poleg tega so ponosni in svoje pridelke radi podarijo mlajšim, tudi sosedom, sorodnikom in znancem. Tako se počutijo bolj koristni. Ob podarjenem pridelku si lahko z mlajšimi izmenjajo izkušnje in jim dajo nasvete, tako se znanje izmenjuje in dobimo lepo medgeneracijsko sodelovanje," sklene permakulturna učiteljica.