(POGOVOR) Tomislav Gjerkeš: "O trajnosti veliko govorimo, v resnici pa je ne živimo"

V času, ko se v družbi zelo veliko govori o trajnostnem razvoju, zeleni transformaciji in uporabi obnovljivih virov energije, bi se bilo dobro za trenutek ustaviti in narediti nekaj korakov nazaj. V čase, ko je bil človek bolj v stiku z naravo kot dandanes in je večinoma uporabljal prav obnovljive vire energije, pri pridelavi hrane pa se je ravnal po zdravi pameti in se prilagajal danim razmeram.

Filozofija, ki si želi ponovno vzpostaviti izgubljeno ravnovesje ne le v naravi, temveč tudi med človekom in naravo ter ne nazadnje v odnosih med ljudmi, je tudi permakultura. Zloženka iz besed permanentna kultura v osnovi pomeni "kulturo, ki traja", ki torej vzpostavlja človekovo bivalno okolje in širšo družbo na način, ki bo obdržal človeštvo, v nasprotju s trenutnimi razmerami, ki človeku napovedujejo postopno izginotje z obličja Zemlje.

Odgovorni smo za okolje

Eden od začetnikov sodobne permakulture je bil Avstralec Bill Mollison, ki je začel v 60. letih preteklega stoletja na Tasmaniji preučevati možnosti stabilnega kmetovanja. Pri tem se je naslonil na metode kmetovanja ameriških in avstralskih staroselcev, ki se zgledujejo po naravi, namesto da bi ji vsiljevali svojo voljo. "Osnova permakulture so tri etična načela: skrb za naravo, skrb za človeka in skrb za pravično delitev," razlaga Tomislav Gjerkeš, diplomirani permakulturni načrtovalec, specializiran za dizajn in implementacijo ekosistemov, socialnih organizmov in izobraževalnih sistemov po načelih permakulture. "Človek kot skrbnik vsega planeta je odgovoren za okolje, v katerem biva, z vseh vidikov, torej tudi za ohranitev rastlinskih in živalskih vrst, obenem pa mora kot suvereno bitje poskrbeti za delujoče družbene sisteme, za svoje zdravje, izobraževanje in preostale bivanjske nujnosti. Tretji vidik etike pa torej obsega skrb za to, da so pridobljene dobrine pravično porazdeljene med ljudi," pojasnjuje sogovornik.

Oživljanje tal

Še danes besedo permakultura najprej povežemo s kmetijstvom in pridelavo hrane, čeprav je mogoče in celo nujno etična načela upoštevati na vseh področjih človekovega bivanja in delovanja. Tako lahko govorimo o permakulturi v gradnji, izobraževanju, ekonomiji, tudi odnosih med ljudmi. "Permakultura je bila odziv na ekološko problematiko, ko so se v 70. letih preteklega stoletja dvignile cene nafte, zaradi tega pa se je dvignila tudi cena hrane, ki je bila vezana na neobnovljive vire energije," pojasnjuje Tomislav Gjerkeš. Billa Mollisona je k ukrepanju spodbudilo propadanje ekosistema v Avstraliji, nadaljuje sogovornik, zato je poskušal najti načine za regeneracijo vseh vrst ekosistemov, s katerimi je mogoče opustošeni zemlji vrniti življenje. "V permakulturi ne uporabljamo škropiv za tretiranje rastlin, temveč oživljamo tla, da imajo rastline boljše okolje za rast, in izbiramo odporen semenski material. Cilj permakulture je vzpostavljati samoregulativne sisteme, kakršen je na primer gozdni vrt, da dosežemo njihovo samoregulacijo, pa je v načrtovanje treba vložiti največ dela," razlaga strokovnjak.

Odskočna deska za spremembo

Po Gjerkeševem mnenju danes primarna težava ni degradacija okolja, temveč degradacija človeka, in tudi pri reševanju te težave lahko pomagajo etična načela, iz katerih izhaja permakultura. "Filozofija permakulture sloni na sistemskem mišljenju, v nasprotju s tem pa naš izobraževalni sistem večinoma sloni na analitičnem mišljenju," pravi Tomislav Gjerkeš. Medtem ko je analitično mišljenje naravnano v učinkovitost, je sistemsko mišljenje usmerjeno v celoto, upošteva, kako intervencija v en sistem vpliva na sosednje sisteme. "Današnji svet je izrazito izkoriščevalski, o trajnosti zgolj veliko govorimo, v resnici pa je ne živimo. To se vidi v degradaciji narave in tudi človeka," je prepričan Gjerkeš. Teoretiki in praktiki permakulture so zato razvili model 14-dnevnega tečaja permakulturnega načrtovanja, na katerem lahko vsi zainteresirani spoznajo nov način razmišljanja in etičnega celostnega načrtovanja, doživijo drugačno kulturo bivanja in najdejo odskočno desko za spremembo, ki jo želijo uvesti v svoje življenje. Tečaj služi kot premik paradigme, čemur pa sledi naporno vključevanje trajnostnih načel v dnevno prakso posameznika.

Do bolj etičnega bivanja v običajnem svetu

Na vprašanje, ali so ljudje po svetu in v Sloveniji dovzetni za nauke permakulture, Tomislav Gjerkeš odgovarja, da je ta veda še vedno bolj marginalna zadeva. "Permakultura je svoj svet, ima drugačen vrednostni sistem od potrošniškega sveta, vendar lahko z njim sobiva. Za permakulturo se odloča vedno več ljudi, vendar je poklicna pot po načelih permakulture še vedno precej tuja in zato naporna. Ukvarjam se s tem, da ljudem pomagam spoznati, kako lahko v običajnem svetu bivajo etično," pojasnjuje sogovornik in oriše svoje delo z mladimi, z učenci v šolah in tudi z njihovimi učitelji. Tem skuša približati načela permakulturne pedagogike, ki poleg integracije etike v učno-vzgojni proces stremi k razvijanju veščine opazovanja okolja in sebe in s tem sposobnosti samoučenja iz realnih situacij.

Permakulturno-biodinamični vrt na Pomurskem sejmu

V okviru Društva za permakulturo Slovenije Tomislav Gjerkeš že vrsto let vodi program Permakulturnega centra Pomurskega sejma, ki najbolj zaživi na sejmu Agra. Permakulturno-biodinamični vrt, sadovnjak, hiška, zgrajena iz naravnih materialov, kompostnik, krušna peč in drugi elementi, ki so jih v desetih letih uredili na Pomurskem sejmu, ponujajo vpogled v različne možnosti resnično trajnega bivanja. Tudi letos bodo na programu predavanja in delavnice, s katerimi zainteresiranim prikazujejo možnost drugačnega življenja, kot so ga vajeni. Predstavljeno bo denimo zadružništvo, ki ga pri nas marsikdo še vedno povezuje s časom socializma, čeprav je obstajalo že pred drugo svetovno vojno. "Zadružništvo je ena od možnosti, kako se lahko ljudje enakovredno povezujejo med sabo in dobijo s tem večjo moč, da dosežejo tudi trge, ki jih sami ne bi mogli," pojasnjuje sogovornik. Sorodna tema bo tudi predstavitev regenerativnega kmetijstva na malih kmetijah, ki sledi načelom permakulture. "Ljudem želimo predstaviti organizacijo procesov, s katerimi je možno doseči ekonomsko vzdržno pridelavo, ne da bi izrabljali in zastrupljali tla. Kot rečeno, permakultura v prvi vrsti skrbi za zdravje tal. Če zemlja ni zdrava, tudi rastline niso zdrave in jih napadajo bolezni in škodljivci. Predstavljeno bo tržno vrtnarjenje, pri katerem lahko brez velikih strojev pridelujemo zelenjavo za trg, predvsem pa bodo obiskovalci Agre imeli možnost iz prve roke spoznati čare in tegobe drugačnih načinov, za katere Gjerkeš upa, da bodo nagovarjali mlade kmetovalce majhnih kmetij.

Na Agri bo priložnost tudi za predstavitev permakulturne pedagogike, ki se bo predstavila z izkustvenim učenjem in poukom na prostem. Sreda bo na letošnji Agri namenjena povezovanju, najprej biodinamike, ekološkega kmetijstva in permakulture, po kosilu pa bo odprt prostor za sodelovanje civilnih iniciativ za sonaravno pridelavo hrane z vladnimi inštitucijami za skupno prizadevanje po trajnosti za prihodnje rodove, sklene Tomislav Gjerkeš.