30 let Foto Brbre: V najlepših časih so imeli pet poslovalnic, videoteko, razvoj digitalne fotografije je vse spremenil

Fotograf Samo Brbre bo v začetku aprila zaznamoval 30 let delovanja svojega fotografskega studia Foto Brbre ob bistriškem gradu v Slovenski Bistrici: "Dejansko je že skoraj 38 let, saj sem fotografirati začel, že ko sem bil star 15 let. To vem zato, ker sem hrbtno stran fotografij poštempljal z datumom. To sem naredil za vse svoje črno-bele fotografije." Praznovanje ob obletnici bo 16. aprila med 8. in 13. uro, ko bo tudi nagradno žrebanje, brezplačno portretno fotografiranje in še kaj.

Iz svojih osnovnošolskih dni se spominja svojega dobrega mentorja, pokojnega Draga Klajderiča, ki je bil zelo naklonjen novitetam. "Nabavil je fotografsko opremo, praktico s flešem, uredil črno-belo temnico v prostorih šole, kjer smo razvijali filme in izdelovali fotografije. Pripravljali smo razstave fotografij športnih tekmovanj in kulturnih prireditev. To me je tako navdušilo, da mi je Klajderič zaupal fotoaparat tudi za fotografiranje doma in v prostem času."

Pravne fakultete, na katero se je vpisal, ni zaključil. Pravi, da je imel preprosto preveč dela s fotografijo. "Doma sem imel dve leti improviziran studio, kamor so stranke prinašale filme, zdaj pa mineva 30 let, odkar sem na tej lokaciji, kjer smo še danes, odprl poslovalnico." Sprva sta bila to na 26 kvadratnih mestih zgolj sprejemnica in studio, kjer je opravljal dejavnost fotografiranja in video snemanja, imel pa je tudi videoteko. To je pozneje prodal. "Na ta način smo dobili precej strank tudi za fotografske storitve," razlaga sogovornik. Nekaj posameznikov še danes fotografira na filme, vendar so se tako filmi kot razvijanje zelo podražili.

Po dveh letih so stavbo odkupili, se preselili čez cesto k sosedu, k družini Turk, kjer so uredili sprejemnico in atelje. Stari objekt so podrli, v šestih mesecih zgradili novega, "s krediti, takrat še iz Avstrije, in naredili stavbo, v kateri smo še danes. Ko greš s 26 kvadratov na 150 in še na vrhu 120, je to kar velika razlika." V zlatih časih je delovalo še več dislociranih enot. "Prvo smo odprli v Poljčanah, nato v Majšperku, kjer smo bili najdlje, 15 let, za tem pa še v Oplotnici in Slovenskih Konjicah." S pojavom digitalne fotografije pa se je obseg dela, predvsem prinašanja filmov in izdelave fotografij, občutno zmanjšal. "Naenkrat več nismo razvijali in prodajali filmov, fotoaparatov. Ni bilo več toliko svetovanja." Poslovalnice so zaradi stroškov prostorov in dela morali zapreti. "V najlepših časih smo imeli pet poslovalnic in 14 zaposlenih, eden je samo krpal bolniške in dopuste drugih."

Digitalna fotografija je spremenila tudi fotografiranje porok, pravi. "Če smo prej naredili le nekaj fotografij na matičnem uradu, se je to danes razširilo na celodnevno fotografiranje, velike albume in poročne knjige." Nekoč je bilo že ogromno, če so na poroki naredili 100 do 150 fotografij. "Teh šest filmov je bil tudi že neki strošek, zato si razmislil za vsak posnetek, preden si pritisnil na sprožilec. Filme smo v temnici tudi rezali, da nismo metali stran neuporabljenih. Danes se brez težav naredi 1500 do 2000 fotografij." Zdaj je največja težava narediti selekcijo, ožji izbor posnetkov, ki jih boš obdeloval, razlaga Brbre. Obdelava namreč vzame kar nekaj časa. Zelo zgodaj je začel fotografirati tudi šolske otroke v okoliških vzgojnih ustanovah. Pred tem pevske revije. Otroci, ki so jih v preteklosti fotografirali, pa so medtem že sami starši in pred objektiv fotoaparata fotografa stopajo že njihovi otroci.

Prvi fotoaparat, ki si ga je sam kupil - bil je še v osnovni šoli -, je bil smena 8, nabavil pa ga je kar v lokalni trafiki. "To je analogni fotoaparat s plastičnimi lečami, a kar nekaj nastavitvami." A želje po boljši opremi so hitro rasle. S počitniškim delom si je zaslužil potrebnih 1000 nemških mark za canon A1 s fiksnim objektivom 50 mm, ki mu ga je prinesel stric iz Nemčije. Danes pa ga skrbi za mlade, ki "škljocajo" s telefonom, kjer imajo več tisoč fotografij, razvite oziroma natisnjene pa nobene. V preteklosti je ogromno fotografiral ansamble. Spominja se uporabe zunanjih svetlomerjev, eksperimentiranja s časi zaslonk. "Bilo je veliko improviziranja in tudi znanja. Delo fotografa danes je absolutno lažje."