Kar niso mogli verjeti, da je minilo že 50 let, odkar so si ob koncu šolanja podali roke in odšli vsak po svoji poti. V generaciji 1966-1969 je bilo vpisanih okoli 300 dijakov v sedmih paralelkah. Šolanje je zaključilo 80 odstotkov dijakov, od tega le petnajst odstotkov deklet.
Skorajda neverjetno se sliši, da so zaradi prevelikega zanimanja takrat imeli sprejemne izpite iz šestih predmetov. Ker so bila dekleta v manjšini, so jim fantje pomagali in v delavnicah pri praktičnem usposabljanju namesto njih brusili, pilili, varili … V tem obdobju je bil ravnatelj šole Jože Kuhar, kasneje učitelj praktičnega pouka Đuro Đakovac, na katerega imajo dijaki še posebno lepe spomine.
Pred šolo na Teznu se je zbralo 71 nekdanjih dijakov, nekateri so prišli celo iz Nemčije, Švice, Hrvaške in Bosne in Hercegovine. Na srečanje sta prišla tudi njihova učitelja, že omenjeni Đakovac, ki šteje 83 let, in Mirko Torej. Zbrane sta pozdravila vodja šolskih delavnic Branko Gregorac in predsednik mestne četrti Tezno Robert Pungerl. Po "gasilskem" fotografiranju so si s predstavniki šole ogledali današnje šolske prostore. Druženje so nadaljevali v restavraciji Gurmanski hram, kjer so obujali spomine na vse, kar so ušpičili učiteljem, na šolske ljubezni ... Ob koncu se niso pozabili zahvaliti sošolkama Bebi Gregorič in Faniki Zemljič, ki sta tudi organizirali to nepozabno srečanje ter vložili veliko truda v priprave in iskanje nekdanjih dijakov. Do sedaj so imeli srečanja na deset let, naslednje bo že čez pet let. Dogovorili so se, da gredo z avtobusom v Bjelino v Bosni in Hercegovini.
