Alojzij Cvikl: Vsak od nas išče dom. Pomagajmo migrantom

Tatjana Vrbnjak Tatjana Vrbnjak
01.04.2019 17:06

Okrogla miza organizacij karitas: Migracije so globalen problem in tako jih je treba reševati - zagotoviti mir, preprečiti trgovino z orožjem, ustaviti kriminalne združbe, izkoriščanje poceni delovne sile ter vlagati v razvoj držav, od koder prihajajo.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Šesta okrogla miza na temo Kje je dom je bila v Mariboru. O migrantih in migracijah so razmišljali Branko Maček, Irma Šinkovec, Jana Lampe, Slavka Cekuta, Felicitas Nxabueze in Goran Popović.
Igor Napast

Na svetu živi 70 milijonov ljudi brez varnega prostora, ki mu lahko rečejo dom. Migranti, begunci so realnost vsakega časa: ljudje so vedno zaradi vojn, konfliktov, revščine in drugih razlogov (dosedanjim so se v današnjem času pridružile še posledice podnebnih sprememb) zapuščali svet, v katerem so bili rojeni, in se odpravili boljšemu življenju naproti. Pot je težka, danes mnogi na njej izgubijo življenje, obupajo, postanejo žrtve kriminalnih tolp.
"Predvsem za mlade ljudi gre. Ko gredo na pot, postanejo izkoreninjeni - tam so pustili svojo kulturo, vero, družino, dom, zato so še toliko bolj ranljivi, krhki, potrebni naše pomoči," je dejal mariborski nadškof Alojzij Cvikl na okrogli mizi Kaj je dom. Prepričan je, da je problem migracij mogoče rešiti samo v sodelovanju, v skupnem iskanju rešitev, sicer se bo problem le poglabljal. "Vsak od nas išče dom. Naša naloga je, da migrantom pomagamo vsaj delček tega doma najti," je dejal Cvikl.

Človek je človek

"To so ljudje kot jaz in vi. Prav je, da smo jih lepo sprejeli," pa je poudaril Branko Maček, predsednik Nadškofijske karitas Maribor, ki je v letih 2015-16 na samem začetku migrantskega vala pri nas začel z malo skupino ljudi pomagati migrantom. "Človek je lahko takoj začutil, da so večina tisti, ki so iskreno 'tukaj' in si želijo iskreno 'tja', ker so mislili, da jim bo tam lepše kot doma. Malo je bilo tistih, o katerih so govorili in govorijo še danes, da so nevarni," je delil spoznanje, ki se mu je najbolj vtisnilo v spomin.

Odhajajo, čeprav bi rajši ostali doma

V Albaniji je 70-odstotna brezposelnost, korupcija, še zmeraj preprodajajo dekleta, razmere opisuje sestra Slavka Cekuta, ki je bila tam enajst let misijonarka, zdaj pa kot prostovoljka novomeške karitas pri nas pomaga albanskim družinam: "Mladi, ki zaključujejo šolo, ki imajo možnost, si želijo zapustiti državo. Če pa se človek z njimi pogovarja, vidi, da bi si želeli ostati doma, če bi bili drugačni pogoji. Najbolj revni mladi ljudje, ki gredo v tujino, ker želijo pomagati svojim domačim lažje preživeti, zapuščajo Albanijo brez načrtov, gredo s trebuhom za kruhom, in ko se vrnejo domov, pogosto spet ne najdejo dostojne zaposlitve. Tisti, ki so bolj izobraženi, ki so si že ustvarili družino, pa si zelo načrtno organizirajo pot v tujino - pridobijo si vizume, delovne vizume, uredijo si bivanje in se ne nameravajo več vrniti v domovino."

Migracije so globalen problem

V Afriki je četrtina vseh beguncev; v Evropi jih je pet, največ deset odstotkov, pa je na okrogli mizi izpostavila Irma Šinkovec z ministrstva za zunanje zadeve. Jana Lampe, vodja mednarodnega razvojnega sodelovanja pri Slovenski karitas, pa je poudarila, da so migracije globalen problem in tako jih je treba reševati: vzpostaviti mir, preprečiti trgovino z orožjem, ustaviti kriminalne združbe, korupcijo, izkoriščanje poceni delovne sile, po drugi strani pa vlagati v razvoj držav, iz katerih prihajajo migranti, da ti doma dobijo možnost za delo in dostojno preživetje.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta