Pod Donačko goro se je avgusta 1933 začela življenjska pot še vedno čilega 90-letnika Auguština (Avgusta) Seničarja, ki že od leta 1958 živi v Razvanju. Skozi bogato življenjsko in delovno pot se je v njegovi delavski knjižici nabralo 58 let delovne dobe. Začel je kot vajenec v Mariborski tekstilni tovarni z neustavljivo željo po novih znanjih in osebnostnem razvoju. Bil je vodja proizvodnje v podjetju Primat ter kar 37 let na direktorskih položajih – od leta 1969 do 1990 v lenarškem Klemosu in nato v zasebni družbi Ventili v Selnici ob Dravi.
Lenarški Klemos je praktično dvignil iz pepela ter ga kot Industrijo metalnih izdelkov (IMI) pripeljal v družbo prepoznavnih podjetij v nekdanji Jugoslaviji. Navezal je prve poslovne povezave z nemškimi podjetji, da jim je še med delavskim samoupravljanjem uspelo privabiti tuji kapital in zasnovati proizvodnjo, ki še danes poteka v največji lenarški industrijski in izvozno naravnani gospodarski družbi, v Tovarni bovdenov in plastike (TBP) Lenart. Ta je danes paradni konj lenarške industrije in pomembni partner svetovne avtomobilske industrije.
A začetki niso bili lahki. Že leta 1971 se je prodorni in za tisti čas drzni ter v prihodnost zazrti direktor Avgust Seničar začel pogovarjati z nemškim partnerjem za vlaganje v proizvodnjo v Lenartu. Dogovorili so se s podjetjem Vebe-Küster ter v Klemosu organizirali proizvodni obrat žičnih mehanizmov - imenovanih bovden potegi. S tem se je začelo usvajanje sodobnih tehnologij in znanj ter razvoj v ugledno podjetje za samostojno proizvodnjo in trženje bovden potegov za evropsko avtomobilsko industrijo. Nato se je leta 1974 proizvodni obrat bovden potegi organizacijsko preoblikoval v TOZD Klemos-Küster žični mehanizmi v okviru IMI Klemos Lenart.
Seničar se je tako v lenarško zgodovino trajno zapisal z velikimi črkami, saj je v Slovenskih goricah pustil trajne in globoke sledi. Bil je gospodarstvenik, ki je videl daleč naprej in tudi vedel, kako lahko svojo vizijo in cilje uresniči. Z ljudmi, ki so bili zanj vedno največji kapital. Njegovi delavci se ga še danes s hvaležnostjo spominjajo. To so mu izkazali tudi ob njegovi devetdesetletnici. Za to pozornost jim je neizmerno hvaležen. "Na mojem domu v Razvanju me je obiskala delegacija TBP v sestavi Bogdan Šavli, Hilda Gjerkeš, Zlatko Titan in Franc Loncner. Za vse njihove izrečene dobre želje, za darila in program, ki so ga pripravili, se jim prijazno zahvaljujem. Bili so moji tesni sodelavci v takratni TOZD Tovarna jeklenih konstrukcij, TOZD Klemos – Küster, TOZD Plastika in skupne službe IMI Klemos Lenart. To je bila organizacija podjetja, v katerem sem bil zaposlen kot direktor do leta 1990. Od takrat je minilo 33 let. V tem času smo se spremenili vsi, tudi Lenart. Če v tistem 'našem' času ne bi bili zaposleni tako vestni in dobri sodelavci, ki smo se vsi trudili, da bi se naši zaposleni dobro počutili in tudi živeli bolje, se tudi Lenart ne bi razvijal tako pozitivno, kakor se je do danes, ko je med lepšimi slovenskimi mesti. Obiskal me je in mi zaželel vse dobro ter me obdaroval tudi zdajšnji direktor družbe TBP d.d. Lenart dr. Danilo Rojko. Vsem se od srca zahvaljujem za izkazano pozornost in voščilo," nam je tudi rahlo nostalgično pripovedoval devetdesetletni Avgust Seničar.
Tudi v svojem kraju bivanja je bil zelo aktiven. Pol stoletja ob izdatni podpori sokrajanov Valentina Hrena in Milana Mandla je bil predsednik Prostovoljnega gasilskega društva Razvanje pri Mariboru ter četrt stoletja predsednik sveta krajevne skupnosti. Tako je prejel naziv častnega predsednika PGD Razvanje. Za angažiranost, dosežke na področju gospodarstva ter za nesebično in humano delo na področju gasilstva je prejel še druga visoka priznanja in pohvale, med njimi leta 2007 tudi bronasti grb mesta Maribor ter priznanje Gospodarske zbornice Slovenije.
