Jasmina Cehnar
V Štuku, Študentskem kulturno-prireditvenem centru, so študentje znova množično "častili" pol litra svoje krvi. Štukova dvorana se je za en dan preobrazila v ambulanto, v kateri so medicinske sestre med odvzemi krvi veselo kramljale z dobrodelno razpoloženimi študenti, ki so bili za svojo gesto nagrajeni z malico in simboličnim darilom, po potrebi pa so dobili tudi opravičilo za odsotnost s študijskih obveznosti. A vse to seveda nikakor ni bila motivacija za pristop k akciji.
Družinska tradicija gre naprej
"Po darovanju krvi se vedno dobro počutim, ker sem naredila nekaj pozitivnega," je razlagala študentka strojništva Monika Kuharič in dodala, da je krvodajalstvo v njeni družini samoumevna tradicija, sama pa je kri darovala že tretjič. "Če lahko pomagam, zakaj ne bi? Tudi moj oče je reden darovalec krvi," je o podobnih motivih za darovanje življenjske tekočine pripovedoval Tomaž Grobelnik, prav tako študent fakultete za strojništvo, ki je kri daroval petič. Je kaj strahu pred iglo, bolečino? Prvič morda malo, potem pa nič več, sta razložila oba sogovornika.
"Vse pozivam k darovanju krvi, saj ni nič strašnega"
Ker nikoli ne veš ...
Že tradicionalne akcije Študentske organizacije Univerze v Mariboru (Šoum) se bo skupaj z današnjim dnem, ko se akcija nadaljuje še na oddelku za transfuzijsko medicino UKC Maribor, udeležilo kakih 200 mladih. Šoum jo dvakrat letno, jeseni in spomladi, organizira že 20 let, v vsem tem času pa je v Mariboru kri darovalo več kot 3500 študentov.
